Brkinski kmet in gozd sta bila od nekdaj dragocena zaveznika. Velika razdrobljenost gozdne posesti otežuje strokovno delo z zasebnimi gozdovi ter optimalno izrabo lesa in potencialov gozda. Tudi pri reševanju tega problema se moremo učiti iz preteklosti z obujanjem agrarne skupnosti – prastare oblike upravljanja skupnega premoženja. To še posebej dokazuje Agrarna skupnost Mrše, najbolj skrbni lastnik gozda v Kraškem GGO za leto 2022.
»Za brkinski gozd je mogoče skrbeti skupaj, a le, če se upošteva staro načelo: ne sprašuj, kaj bo skupnost storila zate, vprašaj se raje, kaj lahko ti narediš za agrarno skupnost,« je vodilo 83-letnega Vladimirja Cetina, ki je predsednik in gonilna sila AS Mrše od leta 2020.
Potem ko je pri gospodarjenju z gozdno posestjo AS Mrše dve desetletji vladalo mrtvilo, so takrat na njegovo pobudo ponovno začeli delovati. Danes 17 jusarjev AS Mrše pod njegovim vodstvom gospodari s 45 hektarji večinoma gozdnih zemljišč. Njihovi gozdovi listavcev in nasadi iglavcev na flišu poraščajo pobočja v okolici vasi Mrše, ki leži v južnem delu Brkinov, na grebenu med naseljema Artviže in Orehek pri Materiji. Ker je večina članov AS prestarih za varno delo v gozdu, večino poseka opravi zunanji izvajalec. Mlajše člane bi radi usposobili za delo v gozdu, zato bo ZGS na njihovo pobudo v Brkinih čim prej organiziral tečaj za varno delo z motorno žago in tečaj za varno delo s traktorjem.
Z rednimi in sanitarnimi sečnjami so v preteklem letu in pol posekali 830 m3 lesnih sortimentov in izvedli skoraj dva hektarja drugih redčenj. Čeprav je včasih v praksi težje zagotoviti kakovost gozdarskih del, če jih izvaja najeto gozdarsko podjetje, kot če jih opraviš sam, je Vladimir z osebno prizadevnostjo dosegel, da so bila gojitvena in varstvena dela opravljena pravočasno, zelo skrbno in temeljito. Če bodo nadaljevali s tem tempom, bodo že čez desetletje njihovi gozdovi zgled ostalim lastnikom gozda na območju KE Kozina. Del dohodka od prodaje lesa so namenili vzdrževanju in širjenju mreže vlak, ki odpirajo gozdove v okolici domače vasi. Zgledno so poskrbeli tudi za ureditev parcelnih meja.
Čut za sobivanje s prostoživečimi živalmi so pokazali z obnovo vaškega kala, ki je nekoč služil predvsem kot napajališče za živino. Vladimir Cetin je poskrbel tako za strokovno pomoč s strani strokovnjakov Regijskega parka Škocjanske jame kot tudi za finančno podporo Občine Hrpelje – Kozina. Podoben projekt je bila tudi obnova vodnega vira, ki v sušnem obdobju predstavlja pomemben vir pitne vode za celo vas, in pobuda za zaporo na lokalni gozdni cesti, s katero so zagotovili mirno življenjsko okolje za prostoživeče živali. Vladimir si kot lovec prizadeva tudi za izboljšanje prehranskih razmer rastlinojede divjadi.
Njihovo sodelovanje z ZGS je že utečena praksa, zelo uspešno sodelujejo tudi z lovci LD Slavnik Materija, ki imajo na parcelah vaške skupnosti lovsko prežo in krmišča za divjad. Ker verjamejo, da je sodelovanje s sorodnimi organizacijami pomembno, se bodo aktivno vključili v delovanje Združenja predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije, tudi v prihodnje pa se bodo posvečali predvsem lokalnemu okolju.

Zavod za gozdove Slovenije