Zavod za gozdove Slovenije in Gozdarski inštitut Slovenije sta začela projekt Varstvo pred invazivnimi tujerodnimi vrstami rastlin v gozdovih. V dvoletnem projektu, ki ga financira Sklad za podnebne spremembe, bodo obravnavali problematiko invazivnih tujerodnih rastlin, ki ogrožajo naravno ravnovesje v slovenskih gozdovih. S tem želijo prispevati k omejevanju gospodarske in ekološke škode v gozdovih in k ohranjenosti gozdnih ekosistemov.

Vremenske ujme in napadi podlubnikov so v zadnjem desetletju povzročili številne poškodbe v slovenskih gozdovih. V poškodovanih gozdovih so se na nekaterih območjih naselile tujerodne vrste rastlin, ki otežujejo ali celo onemogočajo naravno obnovo gozdov.

Invazivne tujerodne vrste s hitro rastjo in širjenjem negativno vplivajo na naravne procese v gozdu ter rušijo naravno ravnovesje v gozdnih ekosistemih. So ena največjih groženj biotski raznovrstnosti, povzročajo gospodarsko škodo, nekatere imajo lahko tudi škodljive vplive na zdravje ljudi.

 Med invazivnimi tujerodnimi rastlinami so v slovenskih gozdovih najbolj razširjene japonski oz. češki dresnik, navadna barvilnica ter veliki pajesen in žlezava nedotika.

Veliki pajesen in žlezava nedotika sta na seznamu invazivnih tujerodnih vrst Evropske unije.

 PO POŽARU SE NA KRASU ŠIRITA VELIKI PAJESEN IN NAVADNA BARVILNICA

Aktivnosti bodo osredotočene na drevesno vrsto veliki pajesen (Ailanthus altissima) in na zelnato rastlino navadno barvilnico (Phytolacca americana). Obe vrsti se širita tudi v gozdovih, poškodovanih po letošnjem požaru na goriškem Krasu. Zato bo izobraževanje lastnikov gozdov glede zatiranja in zadrževanja širjenja ter osveščanje javnosti prednostno usmerjeno na širše območje požarišča.

Poleg velikega pajesena in navadne barvilnice so najbolj pereče še raznozobi grint (Senecio inaequidens), enoletna suholetnica (Erigeron annuus) in pavlovnija (Paulownia tomentosa).

S projektom želijo razširiti zavedanje o tej problematiki v gozdovih ne le med lastnike gozdov ter strokovno javnost, temveč tudi med laično javnost.

Učinkovito varstvo gozdov pred invazivnimi tujerodnimi rastlinami namreč ni ozko omejeno na gozdni prostor. V gozdove so se namreč najpogosteje razširile iz negozdnih površin, najpogosteje z vrtov. Akcije zadrževanja širjenja morajo zato usklajeno potekati med lastniki oz. upravljavci gozdov in drugih zemljišč. Hkrati se morajo problematike vnosa in razširjanja zavedati in odgovorno ravnati tudi podjetja, ki so povezana z vzgojo in trgovino z rastlinami, gozdnogospodarska podjetja, gradbena podjetja, podjetja za urejanje zelenih površin, izvajalci presoj vplivov na okolje ipd. Le s skupnimi prizadevanji bodo rezultati varstva gozdov pred invazivnimi tujerodnimi rastlinami učinkoviti.

Pajesen po obročkanju – metoda odstranjevanja (fotografija:Andreja Gregorič)

Tujerodna invazivka navadna barvilnica (Fotografija: Lado Kutnar)

Raznozobi grint (Fotogafija: Andreja Neve Repe)

Avtorji:

Marija Kolšek, Andreja Gregorič, Boris Rantaša, Gregor Danev –

Zavod za gozdove Slovenije,

Dr. Maarten De Groot – Gozdarski inštitut Slovenije