V skladu z Uredbo o izvajanju državne javne službe na osuševalnih in namakalnih sistemih (Uradni list RS, št. 82/18) izvaja Sklad naloge državne javne službe upravljanja in vzdrževanja  osuševalnih sistemov ter naloge upravljanja, vzdrževanja in delovanja državnih namakalnih sistemov. Obveznosti Sklada v tem primeru so, da zagotavlja nemoteno delovanje hidromelioracijskih sistemov (HMS), da ohrani javni namen delovanja teh sistemov in da zagotovi njihovo uporabo in vzdrževanje. Sklad ima v upravljanju 252 osuševalnih sistemov (za vzdrževanje 196 skrbi Sklad, za 56 pa skrbijo zakupniki sami) in 7 namakalnih sistemov: Sermin hrib, Ankaranska Bonifika, namakalni sistem Zontarji, Ivanci, Miklavž, razvod Vogršček s 16 namakalnimi polji in namakalni sistem v Sečoveljski dolini, ki pa je v ukinjanju – priključitev osuševalnemu sistemu.

Upravljanje s HMS poteka v glavnem preko območnih izpostav oziroma upraviteljstev Sklada, ki pripravljajo vsakoletne programe vzdrževanja za posamezni HMS. Za izvajanje rednega ali investicijskega vzdrževanja Sklad sklene pogodbo z izvajalcem registriranim za opravljanje nalog vzdrževanja in izbranim po predpisih o javnem naročanju. V letošnjem letu je izvedel 2 javni naročili za vzdrževanje osuševalnih sistemov ter 2 javni naročili in 2 evidenčni naročili za vzdrževanje državnih namakalnih sistemov. Izmed 195 (1 HMS vzdržuje občina) je bilo oddanih 181 osuševalnih sistemov ter vsi državni namakalni sistemi, za katere so pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z vzdrževanjem HMS za leto 2020 že podpisane. Sklad ni prejel dopustne ponudbe za 14 osuševalnih sistemov, kjer se dela po programih vzdrževanja za leto 2020, še ne izvajajo. Vzdrževanje predmetnih sistemov bo zagotovljeno s postopkom evidenčnih naročil, saj je ocenjena vrednost storitev nižja od 40.000 EUR.

Nadomestilo za kritje stroškov vzdrževanja HMS

Skupaj s pripravo programov vzdrževanja za leto 2021 bo Sklad, v mesecu oktobru, pripravil tudi predlog višine nadomestila za kritje stroškov za vzdrževanje posameznega HMS. Programi vzdrževanja kot tudi predlogi višine nadomestila bodo poslani na Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano RS (MKGP), ki na osnovi svojih zakonskih obveznosti pripravi Odredbo o določitvi višine nadomestila na hektar za kritje stroškov za vzdrževanje osuševalnih sistemov in delovanje ter vzdrževanje namakalnih sistemov. Pri pripravi programov vzdrževanja, kot tudi pri pripravi predlogov višine nadomestila Sklad aktivno sodeluje z lastniki oz. zakupniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju. Finančna uprava Republike Slovenije je tista, ki fizičnim in pravnim osebam pošlje odločbe o odmeri nadomestilo za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov ter nadomestilo za kritje stroškov delovanja in vzdrževanja namakalnih sistemov. Zavezanci za plačilo so, v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-E), (Uradni list RS, št. 27/2016), lastniki oz. zakupniki kmetijskih zemljišč. Sredstva iz odmere se zbirajo na posebni proračunski postavki MKGP in so ločena po posameznih melioracijskih sistemih. Evidenco o višini zbranih sredstev vodi MKGP, Sklad pa vodi evidenco o višini porabljenih sredstev po programih vzdrževanja in ostanku sredstev kot tudi evidenco o izvedenih delih.

Register HMS

S prevzemom državne javne službe ni bilo vzpostavljenega ustreznega katastra melioracijskih objektov in naprav, ki bi bil za nemoteno upravljanje s HMS nujno potreben, zato je Sklad v letu 2019 pristopil k naročilu aplikacije s pomočjo katere je bil izdelan register HMS. Izrisane so bile vse poti in vsi melioracijski jarki, s čimer je lažje načrtovanje in sledenje opravljenih del, evidentiranje vseh izvedenih in neizvedenih del. Ob izdelavi registra se je izdelala tudi razmejitev upravljanja s HMS in vodotoki, ki so v upravljanju Direkcije RS za vode. Ker vsi jarki in poti na območjih HMS še niso v lasti države, jih je Sklad pripravljen odmeriti in odkupiti. Modul HMS vključuje tudi vse ostale poslovne procese povezane z upravljanjem HMS (izdelava programov, poročil, kreiranjem dokumentov). Problematika neodmerjenih melioracijskih jarkov vzdrževalnih pasov ali poljskih poti in s tem nejasnega lastništva, kar predstavlja težavo pri izvajanju vzdrževalnih del, se bo tudi v prihodnje reševala z geodetskimi odmerami in ureditvijo lastništva vseh objektov HMS. MKGP izvaja projekt ureditve evidenc HMS in v okviru tega naroča geodetske storitve v namen uskladitve stanja evidenc zemljiškega katastra s stanjem v naravi. Iz tega naslova Sklad vsako leto posebej pripravi predloge geodetskih odmer in jih posreduje na MKGP. Po končanih geodetskih postopkih bo Sklad izvedel odkupe odmerjenih zemljišč.

V Katastru melioracijskih sistemov in naprav, ki ga vodi MKGP, se nahajajo tudi osuševalni in državni namakalni sistemi, ki so jih pred leti verificirale tudi upravne enote in imajo status delujočega ali pa nedelujočega sistema, a niso predmet upravljanja javne službe in s tem rednega vzdrževanja. Pri nekaterih HMS je namreč prišlo do sprememb območij zaradi dotrajanosti teh sistemov, izgradnje infrastrukturnih objektov ali drugih posegov v prostor.  MKGP na podlagi 49. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih – ZKZ–E (Uradni list RS, št. 27/16) pripravlja predlog Uredbe o potrditvi območij osuševalnih in namakalnih sistemov, ki so bili uvedeni pred 1. januarjem 1999 in za katere programi vzdrževanja v letu 2015 niso bili potrjeni. Vsi stroški v zvezi z vzdrževanjem teh sistemov se bodo preko nadomestila za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih in namakalnih sistemov odmerili lastnikom ali zakupnikom zemljišč na območju posameznega HMS.

Prenos HMS na lokalne skupnosti

Če lokalna skupnost izkaže interes po prenosu lastninske pravice na primarni odvodnji osuševalnega sistema, se lahko s pogodbo med ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, lastniki zemljišč, po katerih poteka primarna odvodnja osuševalnega sistema, in lokalno skupnostjo, lastninska pravica prenese na lokalno skupnost, se hkrati s prenosom lastninske pravice preneseta tudi upravljanje in vzdrževanje tega sistema. Na ta način je že tudi več namakalnih sistemov v zadnjem obdobju prešlo v upravljanje občin. Sklad si prizadeva, da bi se tudi formalno uredila stanja na vseh namakalnih sistemih, ki bi se kasneje kot urejeni lahko prenesli v upravljanje zainteresiranim občinam.