Prof. Zoran Lupinc, prvi absolutni svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko v Attimisu v Italiji iz leta 1987, je prejemnik Gerbičeva priznanja (2017) za izjemne uspehe na področju glasbene vzgoje in izobraževanja ter glasbenega poustvarjanja. Častni član KUD Kraška harmonika je leta 2018 doživel častni sprejem v muzeju Recoaro Terme v Vicneczi v Italiji, ki med drugim hrani tudi zlati odtis njegove desne roke. Akademsko izobraženi glasbenik, pedagog in skladatelj, ki je že pri 15 letih igral frajtonarico, je izdal že tri učbenike za diatonično harmoniko. Zadnja leta pa se je lotil raziskovati pozabljeno »trieštinko«, ki velja za predhodnico tako popularne diatonične harmonike. Pravi, da je bila priljubljena in razširjena od Dalmacije prek Kvarnerja, Istre do Trsta, Gorice, Benečije in Furlanije. Pri Glasbeni matici Trst je v sodelovanju s Fundacijo CRT izdal nov učbenik, tokrat namenjen predstavitvi omenjenega glasbila v preteklosti, sedanjosti z izzivi v bodočnosti. Publikacija je izšla v štirih jezikih (slovenščina, italijanščina, hrvaščina in angleščina) ter so jo pred kratkim predstavili v Narodnem domu v Trstu. Prireditev, ki jo je vodila Rossana Paliaga, sta obogatila etnomuzikolog Emil Zonta, ki je »trieštinki« posvetil knjigo, in Maurizio Marchesich, ki je kot član kvarteta 4 Bellows 4 Tales sodeloval v kulturnem programu. V omenjenem kvartetu tudi igrajo »trieštinko« na raznih nastopih doma in po svetu.
»Lani je namreč minilo 160 let, odkar je družina Ploner leta 1862 pričela izdelovati ″trieštinko″ v Trstu. ″Trieštinka″ se od diatonične harmonike razlikuje v tem, da je manjša, ima 12 basov in ker daje nežnejše glasove, je primerna za igranje primorskega melosa. Na njo se lepo zaigra mazurke, šetepaši, mantrine in narodne plese, ki so se danes žal izgubili. Ker je ″trieštinka″ enostavnejša od diatonične harmonike, je idealen inštrument za samouke ali tiste, ki si želijo približati glasbenemu svetu,« pove Lupinc in povabi vse ljubitelje glasbe na tečaje, da bi lahko nastopali s tem inštrumentom na prihodnji Kraški ohceti v Repnu, ki je največja etnološka prireditev Slovencev v zamejstvu. Ne skriva pa tudi želje, da bi ta instrument poučevali tudi v drugih krajih na Primorskem in tudi na Hrvaškem.
Olga Knez