Letos je postalo jasno, da evropsko gozdarstvo in lesna predelovalna industrija rabita svetovni trg. Proizvodne zmogljivosti v Evropi trenutno presegajo povpraševanje na domačem trgu in industrija se sooča z ogromnimi težavami. Samo v Nemčiji in Avstriji naj bi se proizvodnja žaganega lesa iglavcev letos zmanjšala za 20 %. Namesto 35 milijonov kubičnih metrov bo do konca leta nažaganih le 28 milijonov kubičnih metrov lesa. Evropska stanovanjska gradnja je v krizi, ki naj bi trajala najmanj do leta 2025. V Nemčiji pričakujejo 32-% upad, na Švedskem 39-%, Danskem 33-% in na Madžarskem 29-% upad. Temu primerno so letos strmoglavile tudi cene okroglega lesa, in sicer tako za žago in industrijo, dobro se držijo le cene drv in sekancev. Stabilna in visoka je tudi cena pelet, a je letos glede na lani nekoliko padla. Povsem podobna je situacija v Sloveniji.
Vse to kažejo izračuni raziskovalne skupine Euroconstruct, katere član je tudi Nemški inštitut Ifo, ki ugotavlja: »Poleg nenadnega obrata obrestnih mer in skoka stroškov gradbenih storitev splošna negotovost glede razvoja cen nepremičnin povzroča izrazito zadržanost gradbincev in bodočih kupcev. To ne kaže nič dobrega za gozdarstvo in lesno industrijo. Pričakovati je nadaljnje manjšanje povpraševanja po lesu in s tem padanje cen. Še posebej velik padec cen pa se beleži na žariščih podlubnikov. Padajo pa tudi cene celuloze trdega in mehkega lesa.«

SEČNJA SVEŽEGA LESA JE ZAUSTAVLJENA
Tudi v Avstriji je gospodarstvo v stanju stagnacije, kar je posledica precejšnjega padca industrijske proizvodnje, še posebej je prizadeto gradbeništvo. Zaradi tega in zaradi vremenskih ujm in podlubnikov na Tirolskem in Koroškem je na trgu preveč lesa hlodovine smreke in jelke. Cene pa že od začetka poletja strmo padajo. V prodajo ne gre niti hlodovina bora, znižane pa so tudi cene industrijskega lesa. Julija so najvišje cene hlodovine iglavcev ABC, dostavljene na žago, znašale 103 evre/m3, za hlodovino CX pa je bila najvišja cena 73 evrov oz. v obeh primerih po do 10 evrov/m3 manj. To so bile maksimalne cene, po katerih so avstrijske žage plačevale hlodovino. Avgusta ni bilo nič boljše. Nivo cen pa je enak po vseh velikih avstrijskih žagah. Morda celo komu uspe najti žago, ki bi plačala kakovost ABC po 110 evrov/m3, vendar ti ne dovoli dobaviti takrat, ko želiš, kak teden kasneje pa je ta isti les že plav in zato ovrednoten kot CX, cena pa za 30 evrov nižja.
Še nižje so cene lesa v Nemčiji. Tamkajšnji lastniki gozdov poročajo, da redne sečnje svežega lesa praktično ne izvajajo več, saj je trg preplavljen s poškodovanim lesom v neurjih in po podlubnikih. Večina tamkajšnjih žag pa praktično ves les odkupuje po cenah manj kakovostnega lesa. Po poročanju lastnikov gozdov se je cena vodilnega sortimenta smreka A/C 2b+ v zadnjih tednih znižala za 20 do 30 evrov/m3. Okroglega lesa bora pa skorajda ni več mogoče prodati. Le še občasno lastniki gozdov poročajo o cenah od 85 do 90 evrov/m3 smreke kakovosti BC s središčnim premerom 20 centimetrov. Cene lubadaric za 2b+ pa znašajo od 60 do 64 evrov/m3. Večina tamkajšnjih žag za smreko v kakovosti BC ponuja samo od 74 do 79 evrov/m3, za lubadarice pa le od 53 do 56 evrov/m3, dostavljeno na žago. Za bor kakovosti BC in D je nekaj poročil o cenah med 49 in 54 evrov/m3. Zato številna tamkajšnja združenja lastnikov gozdov odsvetujejo sečnjo svežega lesa. Ker cenovne razmere na trgu žaganega lesa ostajajo zelo nejasne, je žagarska industrija močno zmanjšala proizvodnjo.
Stabilne oz. višje kot lani so le cene drv. Bukova drva dolžine 33 centimetrov so se v zadnjem letu podražila za skoraj 14 %, smrekova enake dolžine pa za 24,3 %. Tudi v Avstriji so cene drv stabilne. Metrska bukova drva so po 100 do 110 evrov za prostorski meter na kamionski cesti, pripravljena na 33 centimetrov pa med 130 in 140 evrov, dostavljena kupcu. Metrska in pripravljena drva iglavcev pa so za okoli 30 evrov cenejša. Cene sekancev z vlažnostjo manj kot 30 % se gibljejo med 115 in 125 evri, z vlažnostjo do 40 % pa od 95 do 105 evrov za nasuti meter, dostavljeno kupcu.

SLOVENSKI TRG IN SLOVENSKO GOZDARSTVO
Čez poletje trga z gozdnimi lesnimi sortimenti iz zasebnih gozdov skorajda ni bilo, ker lastniki že zaradi drugih kmetijskih del ne sekajo in ker za sečnjo vsaj listavcev ni primeren čas. Cene iglavcev pa so se spustile tako nizko, da ni vredno sekati, če ne gre za sanitarno sečnjo. A tudi sanitarna sečnja je ponekod onemogočena. Po julijskem vetrolomu in avgustovskem deževju in poplavah je bilo namreč poškodovanih in zato neprevoznih več kot 1500 kilometrov gozdih cest v 67 občinah. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je onemogočeno gospodarjenje na približno 15 % slovenskih gozdov. Lastniki poškodovanih gozdov na teh območjih lahko zato na pristojne krajevne enote ZGS podajo vlogo za podaljšanje rokov, če so jim bile pred tem vročene odločbe za sanitarni posek. Ob izjemno nizkih cenah hlodovine za žago in ostalo predelovalno industrijo pa je cena energetskega lesa ostala stabilna in relativno visoka ter praktično višja, kot je cena lesa za industrijo.