Že v lanskem decembru in v začetku letošnjega leta so revirni gozdarji, društva lastnikov gozdov in nekatere zadruge, kot recimo sevniška, veliko pozornosti in časa posvečali svetovanju in pomoči lastnikom gozdov pri dostavi vrednejše hlodovine na licitacijo v Slovenj Gradec, ki bo v februarju. Dan odprtih vrat bo 18. februarja. Sicer pa se na domačem trgu še vedno povprašuje po iglavcih vseh kakovosti, katerih cene so se nekoliko zvišale. Vendar je to zvišanje lokalno zelo različno, še posebej pri brusnem lesu – bližje je Avstriji, dražji je. Povpraševanje in s tem dobre cene so tudi pri hrastovi hlodovini, opazno pa je še nadaljnje povečano zanimanje po bukvi. Cene drv so ostale na nivoju decembra.

INFORMATIVNE CENE GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV NA KAMIONSKI CESTI V EVRIH/kubični meter V JANUARJU 2022

Kljub dobrim odkupnim cenam pa na slovenskih žagah še vedno primanjkuje predvsem hlodovine iglavcev, ki jih morajo še vedno v zajetnem delu uvažati. Kot pravijo v slovenskem lesnem združenju Sloles, je predvsem zadnjega pol leta velik problem kitajskega dumpinškega odkupa slovenske hlodovine, s čimer se soočajo širom po Evropi.

Po podatkih Gozdarskega inštituta Slovenije se delež izvoza na Kitajsko povečuje. Prevladuje izvoz okroglega industrijskega lesa hrasta in bukve in drug les (neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljavine, ali grobo obdelan, le obtesan). Lani je po ocenah izvoz tega lesa na Kitajsko znašal okrog 100.000 kubičnih metrov.

Kot so nam sporočili iz Slolesa in kot nam poročajo posamezni odkupovalci hlodovine po Sloveniji, so nekateri posredniki odkupa kitajskega hlodovine na terenu precej agresivni in lastnikom gozdov ponujajo sečnjo, spravilo in odkup v paketu po na prvi pogled privlačnih cenah. A visoke odkupne cene po navadi kompenzirajo s slabšo izmero, hitrostjo poseka in spravila brez ustreznega gozdnega reda ob velikih poškodbah mladja.

O prav takšnem početju nam je na začetku lanske jeseni poročal tudi zgroženi lastnik gozda iz okolice Slovenske Bistrice. Dejal je, da je za sekaško ekipo odkupovalca ostal prazen in praktično uničen gozd, zaradi razmetanih sečnih ostankov pa skoraj neprehoden teren. Verjetno je bil to ekstremen primer, a dejstvo je, da je transport okroglega lesa do Kitajske iz dneva v dan dražji, apetiti po zaslužku pa vsak dan večji. Teh bremen pa odkupovalna veriga zagotovo ne bo prevzela nase, temveč jih bo na takšen ali drugačen način prevalila na lastnike gozdov.

 TRG V AVSTRIJI

Avstrijske žage imajo v svojih skladiščih zadostne zaloge hlodovine iglavcev. Zaradi izboljšanih razmer na trgih žaganega lesa pa se nabavne aktivnosti kljub temu ponovno krepijo. To sicer pomeni oživitev povpraševanja, a imajo avstrijski lastniki gozdov kljub temu ponekod po Avstriji kar nekaj problemov pri prodaji hlodovine. V Zgornji Avstriji pa je še posebej iskana hlodovina posebnih dolžin.

Cene smrekove hlodovine so se po vsej Avstriji stabilizirale in se gibljejo med 100 in 110 evrov za vodilno klaso 2b.

Cene bora so v porastu, macesen pa ohranja svojo cenovno raven, čeprav povpraševanje presega ponudbo. Povpraševanje po hrastu je še vedno veliko, največ pa ga imajo v Spodnji in Zgornji Avstriji. Cene se še naprej dvigujejo pri bukovini in jesenu.

Druge drevesne vrste se prodajajo le v primeru izjemne kakovosti. Trenutno v Avstriji ni povpraševanja po češnjah in hruškah. Povečuje se povpraševanje po industrijski hlodovini, celuloznem in brusnem lesu, kar se odraža tudi v dvigu cen.

 TRG V NEMČIJI

Po podatkih nemškega Zveznega statističnega urada (Destatis) je bil žagan les iglavcev in drugih lesnih izdelkov, gradbeni les, lesene palete, iverne plošče, lesni peleti in papir konec lanskega novembra 72,5 % dražji kot leto poprej. Vendar pa se povečanje cen žaganega lesa pri lastnikih gozdov ni odrazilo v tako velikem odstotku. Pri njih so bile prodajne cene 52,5 % višje kot v letu 2020, in sicer v vseh kakovostih razredih.

Cene lesa na ravni proizvajalcev pa so bile v zadnjem četrtletju kar pod precejšnjim pritiskom, saj se je močno zmanjšal izvoz žaganega lesa in padec cen na mednarodnih trgih. Že v tretjem četrtletju je bilo iz Nemčije izvoženih 2,125 milijona kubičnih metrov hlodovine iglavcev, kar je 39 % manj kot v enakem četrtletju prejšnjega leta.

Kot poročajo tamkajšnja združenja lastnikov, je bil dvig cen hlodovine na zgodovinsko rekordno raven zelo kratek. Potem ko se je izvoz žaganega lesa močno zmanjšal, njihova žagarska industrija ni imela več razloga za vzdrževanje visokih cen. In ob koncu lanskega leta ter na začetku letošnjega so bile cene hlodovine spet na »normalni ravni«.

Cene hlodovine smreke v vodilni klasi 2b so se na prehodu v letošnje leto gibale med 85 do 90 €/m3, lubadaric 65 do 70, les klase D pa 55 do 60 €/m3. So se pa dvignile cene borovcev. Za borov les debelinskega razreda 2b kakovosti BC so lastniki dobili 65 do 70, za les klase D pa 50 do 60 €/m3.

Ker se je povpraševanje po žaganem lesu občasno zmanjšalo, so se pojavljale tudi regionalne težave z odvozom lesa. Še vedno pa se na trgu dogaja pritisk hlodovine iz poškodovanih gozdov (lubadar, vetrolomi). Zato marsikje po Nemčiji lastniki gozdov pričakujejo daljši čas skladiščenja posekanega lesa v gozdovih. Zdaj se razmere že izboljšujejo, predvsem na spodnjem Bavarskem, kjer so trenutne cene za svežo smreko 2b+ okoli 110 €/m3. Borovci fiksne dolžine in dolgi les 2b+ pa so po 75 €/m3. V večini nemških regij se je povečala tudi cena celuloze, ki trenutno znaša 29 €/t.

Iskan je hrast in tisti s premerom 50 centimetrov ali več doseže ceno preko 440 €/m3. Za C klaso hrasta pa je mogoče dobiti od 60 do 190 €/m3, odvisno od razreda trdnosti. Lepo in močno bukev se da prodati do 120 €/m3, bukov les C in D klase pa ostaja na skromnih 60 do 70 €/m3.

Praktično po vsej Nemčiji pa upravljavci državnih in občinskih gozdov ter društva lastnikov gozdov pripravljajo dražbe najvrednejših gozdnih lesnih sortimentov. Po navadi gre pri teh dražbah za količine od nekaj 100 do dobrih 1000 kubičnih metrov hlodovine, ki pa je po pravilu furnirske kakovosti ali resonančni les.

 RUSIJA IN ZDA ŠČITIJO DOMAČO PROIZVODNJO

Po napovedih se pričakuje, da se bo trend rasti ruskih cen lesa nadaljeval vsaj do letošnjega junija. Od januarja do oktobra 2021 se je tržna cena ruskih hlodov mehkega lesa zvišala za 50 %, tržna cena hlodovine trdega lesa se je povečala za 70 %, cena kurilnega lesa za 40 %, cena hlodov iglavcev pa se je povečala za 40 %. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je decembra 2021 cena žaganega mehkega lesa zvišala za 73 %, cena brezovega vezanega lesa (tega velik del uvozi EU) pa za 48 %. Izjemen vpliv na te podražitve je imela v letu 2020 napoved uvedbe ruskih izvoznih carin za nepredelan les in nekatere vrste žaganega lesa, s 1. januarjem letos pa se je ta napoved tudi uresničila. Zato EU zahteva posvetovanja z Rusijo pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) glede izvoznih omejitev in drastičnega zmanjšanja števila mejnih prehodov, preko katerih se lahko odvija izvoz. EU meni, da so ruske omejitve zelo škodljive za lesnopredelovalno industrijo EU, ki je odvisna od izvoza iz Rusije, in ustvarjajo veliko negotovost na svetovnem trgu lesa.

Severnoameriški trg hlodovine in žaganega lesa močno vpliva tudi na evropski trg, saj Evropa tja letno izvozi zajetne količine žaganega lesa, od tam pa uvozi pomembne količine vezanih in drugih plošč. Ameriški trg žaganega lesa poganja predvsem gradbeništvo in promet z nepremičninami.

Cene hlodovine in žaganega lesa so leto 2021 zaključile z dvigom, ki še traja in se bo verjetno zaključil konec februarja. Trenutno znašajo okrog 700 dolarjev za kubični meter, kar pa je še vedno manj kot spomladi leta 2021 (okrog 900 dolarjev na kubični meter). Vzrok naraščajočih cen pa je tudi veliko povpraševanje, saj je toplo vreme v ZDA podaljšalo gradbeno sezono, medtem ko so trgovci, ki so se bali ponovnega dviga cen, hiteli z ustvarjanjem zalog.

V zadnjih dveh letih pa naraščajoče cene tega za Ameriko ključnega gradbenega materiala niso največja težava. Še večja je namreč nepredvidljivost in izjemno nihanje cen. Od leta 1947 do 2019 so bila mesečna nihanja cen lesa iglavcev v povprečju 0,3 %. Od januarja 2020 do decembra 2021 pa so cene mesečno v povprečju nihale kar za 12 %. Ob tem je pomemben podatek, da je v Severni Ameriki kar 90 % enodružinskih hiš zgrajenih iz lesa, da so te v povprečju stare več kot 40 let in da jim trenutno primanjkuje približno 5,2 milijona stanovanjskih enot. Nepremičnine se dražijo, kupna moč potrošnikov pa je upada.

PROBLEMATIKA LOGISTIKE

Za vse člene globalne gozdno-lesne verige ostaja logistika velik izziv in lahko postane tudi omejevalni dejavnik pri dobavi in prodaji. Še posebej je ta skrb prisotna v zunanji trgovini. Poglavitni problem je pomanjkanje delovne sile, še posebej voznikov tovornjakov, nabava voznega parka in razmeroma zelo visoke cene kontejnerjev in energije.