Prve košnje so se po Sloveniji že začele, a nekateri kmetje bodo lahko letos kosili le enkrat. Nekateri bodo lahko pasli, nekateri niti to ne. Vsem tistim, ki so že začeli s košnjo, jo je zagodlo deževno vreme. A to kmet nekako sprejme, še posebej v času treh ledenih mož in »poscane Zofke«. Težko pa sprejme birokratske nesmisle in odsotnost ustrezne kmetijske politike – bolje rečeno odsotnost politike pridelave hrane, odsotnost politike samooskrbe slovenskega naroda z domačo hrano. Za mnoge prvo idilično in simbolno dejanje nove letine bi bilo vredno kakega lepega zapisa – a kaj lepega znajo povedati le politiki … Ti res znajo obračati jezik in tako kaj grdega hitro prikažejo kot lepo, kaj lepega pa kot grdo (še posebej radi to store kmetijstvu).
Pravzaprav se kmet lahko zanese samo na vreme – ve, da bo dež, da bo toča, da bo pozeba … Pri politiki nikoli ne ve, pri čem je, in še manj, pri čem bo. Zofka je nekoliko pomočila, torej bo kar dobra sezona. Ledeni možje so tudi ohladili topel začetek meseca, očitno pa niso ohladili razgretih glav vegetarijanskih prišepetovalcev predsednika. »Zimsko zaspanih« birokratov, ki naj bi pripravili odgovore na zahteve kmetov, pa bolj ohladiti ni mogoče. In tako hibernirajo naprej, kmetje pa bodo prisiljeni v ponoven protest. Bojim pa se, da se bo opoldanskih enodnevnih voženj traktorjev po Ljubljani politika hitro privadila. Morda bi bilo učinkoviteje, če bi traktorje obrnili proti Avstriji, Italiji … in tja odpeljali vse, kar pridelajo. Italijanski gurmani bi se na široko obliznili, tudi nemškim in nizozemskim turistom ob Jadranu bi močno teknilo slovensko … Potem pa naj politika išče »super hrano« za slovenske vrtce, šole, bolnice, meščane …

Več pa si preberite v tiskani izdaji 20. številke Kmečkega glasa