Kozolci se dandanes večinoma služijo le še kot parkirišče za kmetijske stroje in priključke. Ker je letošnje leto vremensko zelo nepredvidljivo in mokro pa so lahko kozolci še kako uporabni. V naši okolici jih je precej. Marsikje je opaziti kakšen napolnjen ‘štant’ ali dva. Toda tako polnega, kot je kozolec mojega soseda Franca Režuna opazimo le malokje. Režun večkrat letno napolni in sprazni kozolec, zgrajen leta 1932 pod gospodarjem Janezom Potrpinom. V ’Prgariji’, kot pravimo, kozolec navadno napolnijo kar trikrat (mrvo, otavo in otovč). Čeprav vsak ne obvlada tega opravila in je zanj potrebnega veliko dela, veselja in potrpljenja, se teh običajev ne sme pozabiti. Letošnje muhasto vreme naj bo spodbuda za sušenje sena v kozolcih. Režunov kozolec je dolg približno 20 metrov. Za zdevanje pa je, če je vreme ugodno, potrebno le nekaj dni, saj sosed zdeva dva štanta dnevno. Če pa vreme zataji, pa lahko traja tudi teden ali dva, predno se kozolec napolni. Če vreme ugodi, je mrva suha precej kmalu medtem, ko se otava in otovč sušita nekoliko dlje.

Gašper Borišek