Predsednik uredniškega odbora 12. Kranjskega zbornika Miha Mohor, s katerim MO Kranj označuje 60-letnico njegovega izhajanja, je prepričan, da ga bo marsikdo prebral na dušek. Urednica mag. Barbara Ravnik dodaja, da le-ta na več kot 300 straneh, tokrat tudi v elektronski obliki, razkriva zanimive vsebine iz preteklosti mesta in njegove ožje okolice v 32 avtorskih prispevkih. V besedi in sliki izpostavlja Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov, katere razglasitev so 29. oktobra 1918 s slovensko narodno zastavo praznovali tudi v Kranju. Prelet naslovov prispevkov nas je spravljal v skrb, ali bomo v njih našli tudi vsebine, kakorkoli povezane s kmetijstvom in nosilci te primarne gospodarske dejavnosti. Potem ko smo pozorno proučili zapise Nike Leben, Tatjane Dolžan Eržen, Gorazda Starihe, Barbare Kalan, Mihe Mohorja, Ivana Smiljanića, Jožeta Dežmana, Mirana Hladnika ter Marije Kos, smo začudeno ugotovili, da pri zapisu o dogajanju 15. februarja 2015 na Trsteniku ni navedeno, da je našel in dal pobudo za izvedbo Bleiweisove kadrilje predsedniku KS Jožetu Lombarju in organistu Tonetu Potočniku avtor tega zapisa. Preberite najmanj prispevke omenjenih avtorjev in prav gotovo boste kot mi spoznali, da je v vseh kot naravna nit s te ali one plati prisotno tudi kmetijstvo z eno ali več dejavnostmi. Posebej želimo opozoriti na zapis Nike Leben Šempetrska graščina v Stražišču pri Kranju, ki leži na 414 metrih nadmorske višine in nosi hišno številko 14 (na sliki). Njen lastnik je sedaj univerzitetni profesor dr. Aleks Vest. Večkrat smo ga prebrali, kar svetujemo tudi vam. Le tako je mogoče dojeti izjemen pomen le-te v času kar osmih lastnikov oziroma njihovih razvejanih, raznoterih družin od sredine 16. stoletja dalje. Morda je aktivna preteklost te graščine, ki jo je neusmiljeno prizadel čas po II. svetovni vojni, vredna celo večje pozornosti kot kranjski in škofjeloški grad. Tudi za kmetijstvo. Na primer, letos bi lahko praznovali 200 let od tedaj, ko je tedanjemu lastniku Kmetijsko društvo v Kranju poverilo ureditev drevesnice in poskusnega polja s sortimenti kmetijskih rastlin. Leta 1825 je nato med drugim opisal 46 sort jabolk in 51 sort hrušk, ki rastejo na Kranjskem. Če lani ne bi bilo epidemije, bi graščina nudila izvirno zunanjo podobo. O sitarstvu. Glavna založnika sta bila v Škofji Loki, pomembni tudi v Stražišču. Zanje je delalo po več sto ljudi. Pod neugodnimi pogoji. Primerjajte, kako je bilo v Kranju med I. svetovno vojno in v čem ji je podoben sedanji čas covida-19. Še posebej, kako je to vplivalo na gojenje in prodajo kmetijskih pridelkov, mleka, mesa ter nepojmljivo pomanjkanje in vojaško požrešnost po nepotrebnem vojskujoče se avstro-ogrske države. Nekaj besed o Jožetu Varlu iz osnovne šole v Cerkljah ter DEMOS-u. Za prav vsako dejavnost mora biti nosilec, ki ve, kaj hoče, ki jo zna organizirati in jo ves čas nadgrajevati. Z vsakim oviranjem njegovega prizadevanja lahko nastane brezmejna škoda. Na katerem koli področju.

Stanislav Jesenovec