Štorje

2 februarja, 2024
0
0

80 let od krute smrti Marjana Štoke

Devetega januarja je minilo 80 let od krutega umora mladega, tedaj komaj 15-letnega borca Kosovelove brigade Marjana Štoke s Proseka, ki ga je nacistična vojska zverinsko mučila in obesila na telegrafski drog v Štorjah, ker ni izdal svojih sotovarišev. V spomin na junaštvo in mučeniško smrt mladega junaka prirejajo vsako leto spominsko svečanost v Štorjah, kjer se zberejo sorodniki mladega umrlega partizana, člani številnih rodoljubnih organizacij, domačini in praporščaki. Tako je bilo tudi letos (21. januarja 2024) na okroglo obletnico, ko sta številne zbrane v zadružnem domu v Štorjah pozdravila predsednica KS Štorje Meri Hreščak, sežanski župan Andrej Sila in Marjanova sestrična Magda Čuk, ki je v pesmi orisala Marjanovo kratko življenje.

Slavnostni govornik je bil predsednik ZB NOB Slovenije Marijan Križman, ki se ni dotaknil le hrepenenja mladega partizana po svobodi, ampak tudi fojb: »Italija namreč s svojim fašizmom ni razlastila tako kot Nemčija, tudi zato ne, ker Slovenci in Hrvati zaradi notranje razdvojenosti nismo bili sposobni svetu jasno povedati, da smo bili prav mi prva žrtev fašizma, že 18 let preden so Nemci nad Judi uprizorili kristalno noč (iz 8. na 9. 10. 1938, op. a.). Po Mussolinijevem pozivu h genocidu v Pulju leta 1920 ni gorel samo narodni dom v Trstu, ampak desetine slovenskih in hrvaških kulturnih domov, razbite so bile naše trgovine, tiskarne, pisarne, uničena podjetja, streljali so celo na naše otroke, ne samo na delavce. Pred njihovim terorjem je v Jugoslavijo in čez morja zbežalo več kot sto tisoč Primorcev in Istranov, pa ne zato, da bi dobili delo ali celo denar od prijateljev z one strani oceana, ampak da ne bi končali v zaporih, mučilnicah, konfinacijskih in uničevalnih taboriščih. Vedno bolj je jasno, da so fojbe kultura Italijanov, ne pa Slovanov, in da se Slovenci moramo upreti ponarejanju zgodovine na državnem nivoju in ne le na okroglih mizah, ko njihova vsebina ne pride dlje od časopisa, pa še to ne vedno. Dovolj je bilo udarjanja in klanjanja, zato nas ne bodo Italijani nič bolj spoštovali,« je poudaril Križman.

V kulturnem programu, ki ga je povezovala mlada domačinka Pia Slavec, so sodelovali: Godbeno društvo Prosek, Ženski pevski zbor Prosek – Kontovel, Moški pevski zbor Vasilij Mirk in mlada pevka Helena Kapun.

Olga Knez