V zgodnjih urah petkovega jutra 4. avgusta so se zgodile katastrofalne poplave kataklizmične razsežnosti, v kateri so mnogi ljudje ob deročih rekah in hudournikih v zadnjem hipu reševali svoja življenja in življenja najbližjih. Za reševanje premoženja je enostavno zmanjkalo časa. Kakšno razdejanje so povzročili hudourniki, plazovi in podivjane reke na širšem območju Ljubnega ob Savinji, nam je takrat razkazal Jože Černivšek, kmet in podjetnik iz Juvanja pri Ljubnem. In Černivšek nam je razkazal tudi, kakšno je stanje dobre štiri mesece kasneje.

»Uničeno je ogromno kmetijskih in gozdnih površin. Ne vem, če imamo še kje v enem kosu okrog 100 metrov lokalnih cest, na vsakih 100 ali 200 metrov imamo plaz ali usad … Državne inštitucije so se odzvale tako – tako …« nam je štiri dni po poplavi povedal tamkajšnji župan Franjo Naraločnik.

Ljudje se v takih trenutkih lahko zanesejo le sami nase, na svojega bližnjega, na soseda, prijatelja … Medsosedska pomoč je bila izjemna, prostovoljcev se je trlo po dolini, politiki so izrekali obljube … A prostovoljci so odšli, v tistih dneh izrečene obljube politike, države … so ostale, nekatere uresničene, druge ne. In tamkajšnji v ujmi prizadeti ljudje so ostali praktično sami, s svojo občino, negotovostmi, vprašanji … Država in stroka pa tako – tako …

OPUSTOŠENA KMETIJA NEJCA ZAGERJA

Med tistimi kmetijami, ki smo jih obiskali 8. avgusta, je bila tudi kmetija Nejca Zagerja. Štiri mesece kasneje smo Nejca obiskali ponovno, skupaj s Černivškom, ki je v imenu slovenskega lesnega združenja Sloles Nejcu ponudil pomoč v lesu, kolikor ga bo potreboval pri obnovi kmetije. »Par dni po poplavah smo morali hišo podreti, ker jo je hudournik zasul z gramozom. Uničena je bila do take mere, da se ni dalo nič rešiti. Trenutno zato živimo v Lučah v prijateljevem vikendu. Nepoškodovan, a do strehe zasut z gramozom, je ostal le novi hlev. Poplava nam je uničila tudi vse kmetijske stroje in velik del kmetijskih površin. Naša kmetija je majhna, po GERK-ih velika šest hektarjev, zraven pa imamo še dva hektarja gozda. Ker je kmetija premajhna, si pomagamo z dopolnilno dejavnostjo sečnje in spravila lesa. To je pravzaprav tudi glavni vir prihodkov na kmetiji.«

SANACIJA KMETIJE PO UJMI

»Tri, štiri tedne po poplavah se je še nekaj dogajalo s sanacijo, potem pa ne več kaj dosti. Nedavno so pričeli s čiščenjem hudournika, ki nas je najbolj prizadel z uničenjem hiše, in s čiščenjem kmetijskih površin, ki jih je uničila Savinja. S približno hektarja površine je bilo odpeljanih okoli 8000 m³ gramoza, a so tla ostala nepropustna, ker so pore v zemlji na njivi zabite z muljem. Zato bo treba odstraniti zemljo, nato nasuti gramoz, ki je še okrog nekdanje hiše in hleva, ter čezenj vrniti zemljo. Teren bo tako tudi malce dvignjen, z rahlim naklonom, da bo voda odtekala in da bomo še kdaj obdelovali te površine. Izvajalec teh del je Franc Brlec, pravzaprav eden redkih, ki je v tej dolini sposoben kaj narediti. Upamo, da bodo površine sanirane do take mere, da bomo lahko spet kmetovali. Po avgustovskih poplavah je Savinja te površine, vključno s hlevom, poplavila še dvakrat. In pred drugimi poplavami smo morali vso živino prodati, saj je nismo mogli imeti nikjer več. Sosedje so živali pred zimo uhlevili, mi jih žal nismo imeli kam. Nekaj živine smo prodali za pleme, nekaj pa je je žal moralo v klavnico. Hišo smo že porušili in pričeli z gradnjo nove na zemljišču, ki je dobrih 15 metrov nad Savinjo in upamo, da bo v bodoče na varnem pred poplavami. Drugih objektov nimamo kam drugam umestiti. Od vseh objektov bo ostal le hlev, pa še tega moramo urediti. Stari hlev je do polovice podrt, druga polovica pa je praktično neuporabna. Za kozolec, ki ga je voda prestavila s temeljev, pa trenutno niti ne vem, kam bi ga premaknili. Hlev bo žal ostal, kjer je, in upamo, da bosta hudournik in Savinja sanirana v taki meri, da povodnji ne bomo doživeli nikoli več.«

Nejc Zager: »Povodenj nam ni prinesla samo materialne škode, veliko je tudi psihičnih posledic.«

Ker je bila v ujmi uničena popolnoma vsa mehanizacija in ker je še posebej preko zime edini prihodek na kmetiji ustvarjen z dopolnilno dejavnostjo sečnje in spravila lesa, je Nejc najprej kupil traktor in nekaj gozdarske opreme. Zelo prav pa bi mu prišlo tudi nekaj osnovnega orodja za vzdrževanje traktorja in gozdarskih pripomočkov.

Z dobrega hektarja nekdanje njive je bilo treba najprej odpeljati okrog 8000 m³ gramoza, sedaj pa je treba odmakniti še dober meter zbite in nepropustne zemlje, navoziti gramoz in čezenj vrniti zemljo.

POTEK SANACIJE V OBČINI

Direktor občinske uprave Občine Ljubno ob Savinji Radenko Tešanović je o obnovitvenih delih povedal: »Smo majhna občina, zato ne moremo narediti vsega, kar si želimo. Delamo po 12 in več ur na dan, zato je že kar nekaj sodelavcev na bolniški. Potrebnega je bilo veliko usklajevanja, do konca septembra smo pripravili svojo tehnično ekipo, v kateri imamo tri inženirje gradbeništva, ki pripravljajo elaborate in skrbijo za nadzor na terenu. Imamo tudi enega vodarja, ki sproti preračunava svetle propuste glede na novo stanje 500-letnih voda. Za reko Savinjo tudi še ni narejena hidrološko-hidravlična študija, ki bi sicer morala biti narejena že lani. Vsa dela morajo biti oddana z javnim naročilom, a problem je dobiti izvajalca, ki bo pripravljen delati po cenah, ki jih je določila država. Za primer – nihče noče delati škarpe za 120 evrov/m², ker kamna za gradnjo ni, vozijo ga iz Sežane, transport pa je drag. Zato je potrebnih veliko usklajevanj in odobritev s strani državne tehnične pisarne. Zavedati pa se moramo, da denarja ni v izobilju in da moramo z javnimi sredstvi delati racionalno in transparentno. Vseeno je treba nekatera dela opraviti čim prej in ne čez dve, tri leta ob upanju, da bodo cene storitev morda padle. V občini smo dosegli dogovor, da izvajamo vsa obrobna dela, stojita pa dva velika projekta. Prvi bo gradnja ceste proti trem hišam ob meji z občino Luče, ki so trenutno dostopne le peš ali s štirikolesnikom, z avtomobili pa ne. Takoj po poplavi smo cesto za silo sanirali z nasutjem gramoza, a je poplava 28. avgusta ponovno odnesla cesto. Ob sanaciji te občinske ceste bo treba zgraditi škarpo, kar naj bi stalo 600.000 do 700.000 evrov. Del naj bi se lotili v januarju. Drugi tak projekt pa je sanacija ceste proti Rastkam in naprej. Treba bo zgraditi nekaj mostov in vso infrastrukturo – potrgani so namreč vsi električni vodi … Dela so ocenjena na šest do sedem milijonov evrov, začeli pa naj bi februarja prihodnje leto.«

Sanacija brežin potoka Ljubnica – skale za gradnjo škarp vozijo iz Sežane.