Slovenska gozdna zemljišča, ki pokrivajo skoraj 60 odstotkov površine države, so po podatkih Geodetske uprave RS (GURS), ki spremlja trg nepremičnin, skupaj ocenjena na okoli 5,5 milijarde evrov. Po teh podatkih povprečna cena gozda od leta 2011 do 2019 znaša med 0,45 in 0,55 evra za kvadratni meter, število kupoprodaj pa od leta 2015 konstantno narašča. Še posebej so na gozdove navezani kmetje, saj jim pomenijo nenadomestljiv del kmetije, vir lesa za gradnjo in energijo ter tudi dohodka. Zato so kmetje kot lastniki gozda s skrbnim gospodarjenjem in nego bistveno prispevali k ohranitvi slovenskih gozdov in zato kmetije, če je le mogoče, še danes povečujejo gozdno posest.

Največ kupoprodaj gozdnih zemljišč je bilo v preteklih petih letih na Dolenjskem (19 %), v osrednji Sloveniji okrog 14 % in nekaj manj v Pomurju in na Štajerskem. Manj kot po 10 % vseh kupoprodaj je bilo na Goriškem, Notranjskem, Savinjskem, Posavskem in na Gorenjskem (6 %). Na Koroškem, Kraškem in Obalnem območju pa je bil delež kupoprodaj zelo majhen. Cene gozdnih zemljišč so kljub ujmam, ki so v zadnjih letih pustošile po slovenskih gozdovih, v povprečju zrasle. So se pa, recimo, na Notranjskem zaradi žledoloma in pozneje izbruha podlubnikov cene poškodovanih gozdov znižale za 10 do 15 %.

Na Štajerskem in Gorenjskem je bila povprečna cena v zadnjih petih letih okoli 0,65 €/m2. Na Dolenjskem, Pomurskem, Savinjskem in Osrednjeslovenskem okoli 0,50 €/m2, na Posavskem in Notranjskem okoli 0,45 €/m2 in na Goriškem okoli 0,40 €/m2.

NAKUP IN PRODAJA

Tako, kot je reguliran promet s kmetijskimi zemljišči, je reguliran tudi trg gozdih zemljišč. Zakonodaja za promet z njimi določa javno objavo prodajnih ponudb in predkupno pravico kupcu s statusom kmeta, v primerih varovalnih gozdov in gozdov posebnega pomena pa tudi predkupno pravico Republike Slovenije.

Zakonsko je tudi določeno, da se parcel, manjših od pet hektarjev, ne sme deliti (razen v primeru gradnje javne infrastrukture) in da ima država predkupno pravico tudi takrat, ko se prodajajo gozdovi v skupni velikosti več kot 30 hektarjev.

Kot pravijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije (GIS), običajno postopek prodaje poteka tako, da se prodajalec in kupec dogovorita za prodajo in ceno, nato pa prodajalec sproži postopek pri upravni enoti. Če se na prodajo odzovejo prednostni upravičenci, potem je prodajalec dolžan prodati prednostnemu upravičencu. Za določanje prednostne pravice se uporabljata Zakon o kmetijskih zemljiščih in Zakon o gozdovih.

Prvi prednostni upravičenec je solastnik, nato sledijo mejaši, tem sledi zakupnik in za njim lastniki bližnjih zemljišč tako, da ima prednost pri nakupu tisti, katerega zemljišče leži bliže zemljišča, ki se prodaja.

Kadar gre za prodajo varovalnih gozdov in gozdov s posebnim pomenom, pa imata prednostno pravico država in občina. Prednostni upravičenec ne more zniževati cene in gozd se proda po ceni, ki jo je prodajalec podal v ponudbi za prodajo. Če je kupec znan, prodajalci običajno na ponudbo, ki je objavljena na oglasni deski in na spletni strani, pod opombe pripišejo »kupec znan«.

POŠTENA CENA GOZDA

Pri nakupu ali prodaji gozda se pojavi vprašanje o pošteni ceni gozda. Znane so pretekle povprečne cene gozdov (GURS), a so tudi primeri, ko so cene presegle nekaj 10 evrov za kvadratni meter gozda. Kot pravijo na GIS, cene nekaj evrov za kvadratni meter ne zdržijo, saj gozd ne omogoča donosov, ki bi upravičili tako visoke cene. Zato gre pri takšnih cenah za špekulativne nakupe, kjer se pričakuje, da se bo gozd ob naseljih prekategoriziral v zazidljivo zemljišče. Kot pravijo na GIS, poštene cene gozda ni mogoče enostavno določiti, je pa vezana na vrednost lesa v gozdu in možne donose v prihodnosti. Pri tem velja upoštevati priporočilo, ki je veljalo v Kraljevini Jugoslaviji med prvo in drugo svetovno vojno.

Poštena cena gozda je cena, ki omogoča, da kupec pri prvi sečnji dobi povrnjeno polovico kupnine, preostanek pa se mu povrne v poznejših letih.

Tako prodajalec kot kupec bi zato morala biti zainteresirana, da se pred prodajo opravi strokovna ocena vrednosti lesa v gozdu oz. ocena možnega prihodka. Cena pa je odvisna tudi od prometne odprtosti (vlaki, gozdne ceste) in od razmer na trgu z lesom ter od stroškov del v gozdu. Še vedno pa je glavni dejavnik, ki vpliva na ceno, razmerje med ponudbo in povpraševanjem. Če povpraševanja ni, gozda ni mogoče prodati tudi po ceni, ki je znatno pod pošteno ceno.

PREDKUPNA PRAVICA RS

Od leta 1996 imamo v Sloveniji t. i. Nacionalni program razvoja gozdov (NPRG), s katerim so bili postavljeni temelji za ohranitev in razvoj vseh gozdov in njihovih funkcij (gospodarska, ekološka in socialna). Zaradi javnega interesa za ohranitev in razvoj gozdov in njihovih funkcij je v NPRG določeno, da mora biti država zainteresirana za povečevanje deleža javnih gozdov predvsem tam, kjer so splošno koristne funkcije posebej poudarjene (varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom – gozdni rezervati, gozdovi, ki so razglašeni za naravne znamenitosti, rekreacijski gozdovi v okolici mest, gozdovi v okolici vodnih virov itd.). Država naj bi si zato prizadevala za postopen odkup teh gozdov, poleg tega pa naj bi iz prihodkov od gospodarjenja z gozdovi v lasti RS odkupovala tudi druge gozdove.

Kot določa Nacionalni program razvoja gozdov, pa je pomembno, da ostanejo v zasebni (kmečki) lasti vsi gozdovi, pomembni za ohranitev in razvoj podeželja in še posebej hribovskih kmetij.

Glede na vse večji poudarek ekosistemskih storitev gozda (okoljskih in socialnih funkcij) je tudi Resolucija o nacionalnem gozdnem programu, ki jo je sprejel Državni zbor RS leta 2007, državi in občinam naložila nujno povečanje deleža javnih gozdov, zlasti v varovalnih gozdovih in v gozdovih s poudarjeno zaščitno funkcijo, v primestnih gozdovih in gozdovih blizu turističnih objektov. Vse to pa je predvideno tudi v Operativnem programu za izvajanje NPRG 2017–2021. Do sredine leta 2016 je bil za nakup teh gozdov zadolžen Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, od takrat pa v imenu in na račun države te gozdove kupuje družba Slovenski državni gozdovi (SiDG). Lani je Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) na podlagi navedenih dokumentov, okoljske zakonodaje in na predlog Ministrstva za okolje in prostor pripravil predlog za odkup gozdov z visoko naravovarstveno vrednostjo in ga posredoval Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, to pa družbi SiDG.

DRŽAVA KUPUJE GOZDOVE

Pred dnevi pa se je na uredništvo Kmečkega glasa obrnilo nekaj lastnikov gozdov, češ da so od družbe SiDG prejeli »nespodobne ponudbe« za nakup njihovih gozdov. Za pojasnilo smo povprašali na družbo SiDG, s katere so nam sporočili: »Strokovni predlog za odkup gozdov z visoko naravovarstveno vrednostjo je pripravljen na podlagi Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti RS (Uradni list RS, št. 9/16; v nadaljevanju ZGGLRS) in sledi enemu izmed ciljev tega zakona, ki je v povečevanju površine državnih gozdov, ter tudi cilju zakona, ki določa prispevek družbe k doseganju ciljev ohranjanja narave. V okviru zadnjega cilja gre zlasti za doseganje ciljev območij Natura 2000 in zavarovanih območij.

Predlog ZRSVN je pripravljen v dogovoru s Sektorjem za varstvo narave Ministrstva za okolje, vanj pa so vključeni tudi predlogi za odkup gozdov, ki so jih pripravili JZ Škocjanske jame in JZ Triglavski narodni park ter Zavod za gozdove Slovenije. Družba SiDG pri razpolaganju z državnimi gozdovi in pridobivanju gozdov oblikuje večje strnjene komplekse državnih gozdov, zmanjšuje delež državnih gozdov v solastnini ter prednostno pridobiva gozdove v obmejnem pasu, varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom, ki jih v skladu z zakonom, ki ureja gozdove, razglasi vlada, ter gozdove na varovanih območjih po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave.

Ker je omenjena pobuda ZRSVN z navedbo konkretnih nepremičnin v celoti pripravljena v skladu z navedenimi zakonskimi podlagami, se je družba zgolj obrnila na lastnike zemljišč zaradi pridobitve informacije o morebitni pripravljenosti za prodajo, ne predstavlja pa nikakršnega pritiska na lastnike teh gozdov. Dopis tudi ne predstavlja začetka postopka prodaje, saj se ta začne po volji lastnika zemljišča, če ta želi zemljišče prodati, sam postopek prodaje pa se izvede v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih.

Informacijo o lastnikih zemljišč je družba pridobila iz podatkov zemljiške knjige, ki so javno dostopni, družba pa pri tem zaradi številčnosti parcel in lastnikov ni osebno oziroma predhodno kontaktirala posameznega lastnika. Družba SiDG je že v preteklosti sledila vsem pobudam glede nakupov na zavarovanih območjih v okviru določb ZGGLRS in njenih notranjih aktov.«