V Brjah pri Komnu, tik ob italijanski meji, se nahaja domačija Smodin, na kateri gospodari mladi Primož Kosmina s starši in svojo družino. Na dvorišču kmetije kraljujeta kraška kostanja, ki dajeta senco in zavetje gostom izletniške kmetije in najstarejše osmice na Krasu. Kmetija ima več kot 150-letno tradicijo. Patino kraškega dvorišča, borjača, pa dopolnjuje še najstarejša znana trta avtohtone vinske sorte – vitovske grganje, ki je stara več kot 130 let. V letu 2014 je bila ta trta predstavljena tudi na poštnih znamkah. Družina Kosmina svojim gostom nudi kraške dobrote, pripravljene po starodavnih receptih. Pridelujejo malvazijo, vitovsko grganjo in teran ter suhomesnate izdelke, sušene na tradicionalen način in brez dodatkov. Na kmetiji imajo poleg prašičev tudi živino in konje.

Kot pove Primož, Kosminovi obdelujejo približno 15 hektarjev lastne zemlje, pri čemer je 1,5 hektarja vinogradov, hektar njiv, ostalo pa so travniki in pašniki. »Pokosimo pa še okoli 10 hektarjev najetih površin, tako da skupaj obdelujemo okrog 25 hektarjev. Redimo prašiče in govedo. Trenutno imamo 16 glav govedi v glavnem na prostem, vsako leto pa vzredimo od 30 do 35 prašičev. Kupujemo okrog 100-kilogramske in jih zredimo do 200 kilogramov. V okviru dopolnilne dejavnosti jih predelamo v suhomesnate izdelke: pršut, vratovina, panceta, salame, klobase, pečenice. Klobase rednim strankam prodamo sveže. Nekaj izdelkov kupcem tudi dostavljamo, in sicer nekako od Gorice do Kopra. Za takšen obseg predelave, kot ga imamo sedaj, to območje zadostuje. Pri govedu pa imamo krave dojilje, teleta pa spitamo do starosti okrog 20 mesecev. Nato jih damo v zakol in sveže meso prodajamo na domu v okviru registrirane dejavnosti predelave mesa. V času epidemije smo sveže meso strankam tudi dostavljali. Jaz sem z dopolnilno dejavnostjo pričel leta 2016 kot mlad prevzemnik kmetije. Takrat smo imeli še nekaj manj goveda, doslej sem število nekoliko povečal in imam namen še malo.«

Več kot 130 let stara trta vitovske grganje

NAJSTAREJŠA OSMICA NA KRASU

»Za najavljene skupine nad dvajset oseb smo po dogovoru odprti vse leto. Maja in v prvi polovici oktobra pa na naši kmetiji odpremo osmico, kjer gostom nudimo vino ter domače suhomesnate izdelke. Osmico imamo že od leta 1988, s katero sta pričela oče Miran in mama Leonida. Ponujamo domač pršut, vratovino, salamo, panceto, vse skupaj s kruhom iz krušne peči. Od toplih jedi pa joto, klobase, prato ter zelje in repo in seveda kuhane štruklje. Ob tem pa ponudimo še teran, malvazijo in vitovsko grganjo.

Kot pravi Primož, se v vinogradih maksimalno potrudijo za čim boljši pridelek. Za prihodnost pa bo marsikaj treba postoriti še pri kletarjenju, zato se na tem področju izobražuje in išče nova znanja.

Po navadi imamo osmico v spomladanskem in jesenskem času. Ker lani spomladi to ni bilo možno, smo namesto tega čez poletje pripravili po dva vikenda na mesec. Oktobra pa smo lahko imeli osmico, seveda v skladu z navodili NIJZ. Dobro je, da imamo zelo veliko dvorišče in da tudi v času protikoronskih ukrepov nismo imeli težav s postavitvijo miz in stolov na primerni razdalji. Na novo smo odprli še dopolnilno dejavnost izletniške kmetije, kar nam omogoča, da goste sprejemamo celo leto. Pojavlja pa sem nam potreba po dodatni pomoči. Najbolje je sicer, da smo to domači, in izkazalo se je, da je bolje imeti nekoliko manj miz in primerno število gostov, da se jim lahko bolj posvetimo. Nekoliko se da na ta način bolj potruditi tudi s pripravo krožnikov v kuhinji. Ni ravno vse v denarju, in če pridelujemo dobro hrano, moramo tudi vse ostalo imeti na tem nivoju. Med osmicami je mama zadolžena za peko kruha in štruklje, jaz pa za strežbo in po potrebi za pomoč ženi v kuhinji. Za naprej si bomo vseeno morali zagotoviti dodatno pomoč za strežbo, saj sem doma na kmetiji sam, starši še hodijo v službo, prav tako moja žena Katja. Imava dva sinova, Anej in Elija, in glede na to, da so moji starši delali zame, jaz delam za svoje otroke.«

Naravno sušenje salam na kraški burji, kjer se zadnja leta soočajo z visokimi temperaturami, zato razmišljajo o novi sušilnici, ki bo opremljena s hladilnimi napravami, ki bodo v pomoč burji.

VINOGRADNIŠTVO V KRIZI

»Med prvimi na Krasu smo imeli trsno rumenico in treba je bilo zavreči polovico trsov iz vinograda. Sedaj pa imamo probleme v drugem vinogradu, kjer se je pojavilo veliko nekih mikroorganizmov v zemlji, kar nam je več kot prepolovilo pridelek. Glede na izsledke analize bomo morali vinograd preseliti na drugo območje, obstoječa površina pa vsaj pet let ne bo primerna za sajenje trte. Z vinogradništvom imamo iz leta v leto več težav in tudi zato imamo mešano kmetijo. Krme pridelamo dovolj, sena, ječmena, krmne pese, nekaj buč, dokupimo še nekaj koruze in krompirja za prašiče. Prašičem dajemo domačo hrano in nekako vsak drugi dan skuhamo kotel hrane zanje. V času epidemije se nam je prodaja vina praktično zaustavila, rešujejo nas mesnine. Lani smo zgradili novo hladilnico za pršute, želim si še novo sušilnico za naravno sušenje pršutov in drugih mesnin. V načrtu imamo tudi izgradnjo sodobnega hleva, kar naj bi bilo skupaj s prehodom na ekološko kmetovanje.«

Po trsni rumenici obnovljen vinograd

Brez kraške sivke Kras ne bi bil Kras.

Kupujejo okrog 100-kilogramske prašiče in jih z domačo hrano spitajo na 180 do 200 kilogramov.