V pogovoru z direktorjem Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Gregorjem Danevom smo se dotaknili aktualnih tem, kot so spremembe zakona o gozdovih, stanje gozdov v Sloveniji in varno delo v gozdovih, saj je bil ZGS tudi letos izbran za izvajalca različnih usposabljanj in delavnic za varno delo v gozdu.

Glede sprememb zakona o gozdovih nam je Gregor Danev povedal: »Z vidika ZGS je ključnega pomena, da se uredi pravna podlaga za digitalizacijo gozdarstva in dostopnosti do različnih registrov, ki jih ZGS potrebuje za izdajanje odločb, izvajanje nadzora, sofinanciranje in pomoč lastnikom gozdov, za sofinanciranje in financiranje vlaganj v gozdove ipd. To doslej ni bilo ustrezno urejeno in v praksi smo imeli težave pri pridobivanju podatkov o lastnikih parcel. Pri sofinanciranju vlaganj v gozdove in poročanju FURS je bila vedno težava pridobitev davčnih številk ipd. Na področju gozdarskega nadzora spremembe zakona dajejo močnejša pooblastila zavodu, še vedno pa velja, da ZGS ne izvaja prekrškovnega postopka, kar se nam zdi logično. Revirni gozdar je tisti, ki hkrati svetuje, lastniku pomaga pri sofinanciranju, ga izobražuje, in če bi mu uvedel še prekrškovni postopek, bi porušil zaupanje med strokovno službo in lastnikom gozda. Večja pooblastila pa bodo omogočila, da bomo lahko legitimirali osebe zaradi prekomernega nabiranja gozdnih sadežev, vožnje ali napačnega parkiranja v gozdnem prostoru. S tem lahko olajšamo delo gozdarski inšpekciji.«

ORGANIZACIJSKI VIDIK ZGS

»Ugotavljamo, da je svet s 27 člani občutno prevelik. Naše stališče je, da naj centralni svet ne bi imel več kot 13 članov. Odločitev glede njegove sestave je politična, a mora biti nekoliko bolj uravnotežena. Strinjamo se, da predstavniki območnih svetov niso več v sestavi centralnega sveta, temveč so v njem različne inštitucije, kot so recimo predstavniki lastnikov gozdov in KGZS. Če se območni sveti ohranijo, potem je ključno to, kar sta med pripombami navedli KGZS in Zveza lastnikov gozdov. Torej, da lastniki gozdov sodelujejo v procesu sprejemanja oz. potrjevanja predlogov tako gozdarskih kot lovskih načrtov. To se nam zdi smiselno, vse ostale naloge, kot so potrjevanja območnih poslovnih načrtov, programov dela in poročil, pa je popolnoma nesmiselno, ker območne enote niso samostojne prave osebe. Vse to je namreč dediščina iz preteklosti, ko smo še imeli t. i. gozdna gospodarstva, danes pa je vse to zgolj veliko breme za območne enote.«

GOZDNA SKLADIŠČA

»Glede predlaganih ‘gozdnih skladišč’ menimo, da so smiselna takrat, ko nastopijo večje naravne ujme ali izbruhi škodljivcev. To je pokazala praksa, recimo na Jelovici ali na Koroškem, ko ni bilo primernih lokacij za skladiščenje lesa in je ostal v gozdu. V zakonu ali podzakonskem aktu bi morali določiti kriterije, neko prispevno območje, ko bi za denimo 1000-hektarsko območje določili eno stalno skladišče. Tu se še postavlja vprašanje, ali naj bo to del gozda ali naj bi tako skladišče definirali kot gozdni prostor, pa vprašanje gradbenega dovoljenja za takšno skladišče in ukrepov varstva, kot so namakanje ali močenje hlodovine, nastavljanje pasti za škodljivce ipd.«

Danev: »Glede na pogoste naravne ujme vse večjih obsegov bi gozdna skladišča potrebovali. Tako ZGS kot lastniki gozdov smo v takšnih primerih sposobni ustrezno odreagirati, a trg ni sposoben naenkrat sprejeti takšnih količin lesa. Zato bi bilo bolje, če bi les skladiščili na večjem skladišču, kjer ga lahko z ustreznimi ukrepi obvarujemo pred propadom in namnožitvijo podlubnikov, česar na kupih po gozdovih ne moremo storiti.«

STANJE GOZDOV V LETU 2024

Posek

»Zelo redko se zgodi, da je po izdanih in prevzetih odločbah posekanega več drevja, kot je bilo odkazanega za posek. Razen seveda v primeru vetrolomov, snegolomov, izbruha podlubnikov ipd., kar je bilo v veliki večini sanirano. Skupaj smo lani po izdanih in prevzetih odločbah posekali 4,6 milijona kubičnih metrov drevja, in sicer okoli 2,7 milijona kubičnih metrov iglavcev, medtem ko je bilo za posek označenega za 4,24 milijona kubičnih metrov drevja. Veliko sanitarne sečnje je namreč ostalo še iz leta 2023. V državnih gozdovih je bilo posekanega 1,42 milijona kubičnih metrov (bruto poseka) lesa.«

Gozdne prometnice

»Po zakonu o obnovi po poplavah in plazovih smo opravili veliko dela pri vzdrževanju in sanaciji gozdnih cest. Izvedli smo 122 popisov del za občine in izdali 88 projektnih pogojev za večje obnove. Tri občine so ta dela že zaključile. Med močneje poškodovanimi je bila občina Žirovnica, ki se je takoj lotila obnove poškodovanih cest in jo tudi že zaključila.«

Obnova in vlaganja v gozdove

»Obnovo gozdov smo izvedli v 127 % načrtovanega, na okoli 550 hektarjev. Nega gozdov pa je bila slabše realizirana, in sicer v 82 % načrtovane oz. na nekaj manj kot 6000 hektarjih. Nacionalna sredstva so bila porabljena v celoti, sredstva iz gozdnega sklada pa ne. Del nam je izpadel, ker nekaj upravičencev še ni imelo urejenega pravnega statusa, ključni razlog pa je, da se dejanski zneski za vlaganja v gozdove niso spremenili od leta 2007. Zato smo na MKGP podali predlog sprememb pravilnika o sečnji ter predlog o sofinanciranju in financiranju vlaganj v gozdove in pri tem izpostavili predvsem dnino. Dnino smo valorizirali z inflacijo in tako dobili pošteno ceno. Dodali smo še nekaj potrebnih sprememb, saj recimo tudi ob povrnitvi 95 % stroškov med lastniki gozdov ni več interesa za izvajanje nege gozda. Čeprav se v gozdnem skladu vsako leto sredstva povečujejo, je kljub temu vse težje pridobiti lastnike gozdov za delo v gozdovih. Še posebej je to problematično pri malih in srednje velikih lastnikih gozdov, saj so dejanske cene izvajalcev nege, če so ti sploh na voljo, zelo visoke oz. močno presegajo dosedanjo dnino.«

Nadzor v gozdovih

»Lani smo izvedli skupno več kot 18.000 ur nadzora oz. 4082 nadzorov, v katerih je bilo zaznanih 1851 kršitev. V 847 primerih smo kršiteljem predstavili pravila obnašanja v gozdu. Med kršitvami še vedno v 53 % prevladuje vožnja z motornimi vozili v naravi, napačno parkiranje v gozdu in kršitve režima na gozdnih cestah. Vložili smo 160 predlogov za uvedbo prekrškovnega prestopka. Že lani in tudi letos smo se dogovorili s policijo in inšpekcijo za skupne akcije, ki jih je bilo 17, vseh akcij povečanega nadzora je bilo lani 27. Dve akciji sta bili še posebej odmevni, kjer smo preprečili nadaljnjo vožnjo več skupinam štirikolesnikov po brezpotjih. V večini takšnih voženj so udeleženi tujci ob sodelovanju slovenskih organizatorjev.«

Gozdna inventura

»Vsi čakamo na zaključke nacionalne gozdne inventure, ki bo dala konkretnejše podatke o lesni zalogi, prirastku ipd. Nakazuje se, da se prirastek zmanjšuje, saj so 10-letne škode za sabo pustile velike posledice v gozdovih. Akumulacija lesne zaloge se zaradi zmanjšanja prirastka in večanja poseka zmanjšuje, vendar je še prisotna. Za nas je nacionalna gozdna inventura zelo pomembna in prav je, da se jo zapiše in opredeli v zakonu o gozdovih. To je namreč ena od metod, ki bo dajala prave letne podatke za slovenske gozdove. ZGS ima sicer po območnih enotah stalne vzorčne ploskve, ki pa so namenjene predvsem 10-letnemu načrtovanju in ugotavljanju, kaj se dogaja na nivoju posamezne enote, česar pa ne moremo posploševati na nivo cele države. Tudi če bi združili vse podatke z vseh območnih enot, so to že pet let stari podatki, vprašljiva pa je tudi statistična zanesljivost tako združenih podatkov. Zato je nacionalna gozdna inventura bistvenega pomena za Slovenijo in za morebitna pogajanja na ravni EU. Vsakoletno poročilo o gozdovih bo slej ko prej nastajalo v močni povezavi ZGS, gozdarskega inštituta, kmetijskega ministrstva in še kakšnega drugega člena gozdno-lesne verige.«

Varnost pri delu

»Lani smo pri delu v gozdovih kljub obsežni sanitarni sečnji beležili pet smrtnih žrtev lastnikov gozdov, kar je najmanj v zadnjih 13 letih. A vsaka poškodba in vsaka smrt je preveč. Ne moremo ravno reči, da je to le zasluga naših izobraževanj in usposabljanj za dela v gozdu, vsekakor pa so pripomogla vsaj k močnemu zavedanju lastnikov gozdov, da je treba imeti pri delu v gozdu ustrezno varovalno opremo. Ozaveščamo jih, na kaj je treba paziti pri sečnji in spravilu lesa, in nenazadnje, da naj si poiščejo ustreznega izvajalca del, če presodijo, da niso sami dovolj usposobljeni in opremljeni za to delo. Lani je ZGS pripravil 52 delavnic za lastnike gozdov, tako za gojitvena kot varstvena dela, pripravili smo tudi sedem demonstracij nege in varstva gozdov. Glede gozdne tehnike in varnosti pri delu je bilo opravljenih 22 enodnevnih usposabljanj z 416 udeleženci in 16 dvodnevnih usposabljanj z 297 udeleženci. V nekaj primerih smo usposabljali tudi gasilce in civilno zaščito, ki ob naravnih nesrečah prvi posredujejo na terenu. Imeli pa smo še 10 predavanj na temo gozdne tehnike in varnega dela s skupno več kot 400 udeleženci. Ključni dogodek demonstracije varnega dela z motorno žago pa je vsakoletno državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov na sejmu Agra v Gornji Radgoni, kjer ZGS organizira tudi razna dodatna predavanja.«