Pletenje košar iz slame ni bil nikoli poklic. To je bila rokodelska veščina, ki se je prenašala iz roda v rod. Drugače je bilo pletenje košar iz šibja, saj so obstajale celo šole pletenja iz šibja. Ena takih je, v času med obema vojnama, delovala na Ptuju. V njej se je v tem poklicu izobraževal znani, danes že pokojni, pletar Albert Kaučič iz Lokavec pri Negovi. Kot nam je nekoč povedal, so se v šoli učili pletenja iz olupljenega šibja, izdelave raznih pletarskih izdelkov, med njimi tudi sedežnega pohištva. Le redki so se šolali v tem poklicu. Preproste izdelke so pletli »priučeni« pletarji, ki so se teh veščin učili iz roda v rod. Ker je potreba po teh izdelkih vse manjša, mnoge je nadomestila plastika, je vse manj tistih, ki še obvladajo to rokodelsko veščino.

V preteklosti so bili pomembni tudi pleteni izdelki iz slame, kar je bila pomembna embalaža na podeželju. Uporabljali so jo predvsem za shranjevanje zrnja in moke. Pletli so tudi košarice za peke, ki so jih uporabljali za shajanje testa. Znani so bili tudi koši za potrebe čebelarjev. To so bili panji in koši za snemanje rojev čebel ob rojenju. Ob pletenju košare iz slame smo se srečali z Antonom Golnarjem iz Sovjaka pri Sv. Juriju ob Ščavnici, ki nam je o pletenju košar iz slame povedel: »Te veščine sem se naučil od staršev. V preteklosti so iz slame pletli izdelke moški in ženske. To delo so opravljali le pozimi. Pletenja pa so se naučili od starejših. Danes redko kdo zna opravljati to rokodelsko opravilo. Za to je treba pripraviti rženo ali pšenično slamo, ki jo je treba očistiti »listja«, tako da je slama gladka, ob tem pa izdelati vitre iz šibja, mi pravimo iz »pintovca«. Za pletenja potrebujemo le ploščato šilo in tulec, ki ga izdelamo iz kravjega roga. Ta mora imeti želeno luknjo, skozi katero napeljemo salamo, ki jo povezujemo z vitrami, in tako nastaja košara ali kak drugi izdelek. Tega ne počnem več redno, pač pa le ob kakih poreditvah, da ljudje vidijo kako nastaja uporaben izdelek iz slame.« Naj omenimo, da je 69-letni Anton Golnar znan krovec slamnatih streh. Sedaj njegovo delo kot podjetnik nadaljuje sin Janez Golnar. Pokrivanje streh s slamo je tudi izumirajoča obrt ali veščina.

Ludvik Kramberger