Nekako do osamosvojitve smo imeli v Sloveniji dobro delujočo gozdno lesno verigo »od vznika do končnega izdelka«. Imeli smo tudi razvito mrežo gozdnih drevesnic in mrežo gozdnih gospodarstev ter s tem povezano dobro lesnopredelovalno industrijo.

Proizvajali smo vse, od lesa za gradbeništvo in stavbnega in notranjega pohištva ter opreme. Vse te izdelke smo celo izvažali na tuje trge. Po osamosvojitvi je naša industrija izgubila dobršen del trgov in bila podvržena divji privatizaciji, kar je vodilo v njen propad. V zadnjih desetih letih pa se uspešno na noge postavlja vsaj primarna predelava lesa – žagarstvo. Današnje slovenske žage praviloma niso nastale na pogoriščih nekdanje lesne industrije, temveč v večini primerov na kmetijah, praktično pod kozolci.

Velik del teh žag je že prerastel v industrijske obrate s sodobno opremo tako za razžagovanje hlodovine kot za sušenje žaganega lesa, nekateri pa v svojo dejavnost že vključujejo tudi proizvodnjo polizdelkov in celo končnih izdelkov. Ob ponovnem vzponu žagarske dejavnosti pa se je pri nas razvila tudi proizvodnja avtomatiziranih žagarskih linij in spremljevalnih strojev, namenjenih tako velikim obratom kot manjšim, ki delujejo na posameznih kmetijah v okviru dopolnilnih dejavnosti.

V veliko pomoč razvoju današnjega žagarstva so tudi razpisi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki vzpodbujajo posodabljanje žag, vključno s kotlovnicami na biomaso (žagarski ostanki) ter z njimi povezanimi sušilnicami žaganega lesa. Čez letošnje poletje se je s temi žagarskimi obrati in njihovimi problemi seznanil tudi letos imenovani novi državni sekretar za gozdarstvo Anton Harej. Velik del žagarskih obratov in ostalih lesnopredelovalnih podjetij je povezanih v Slovensko lesno združenje SLOLES, ki svoje članstvo zastopa v dialogu z državnimi inštitucijami tako pri pripravi razpisov, zakonodaji kot tudi pri dobavi hlodovine iz državnih gozdov. V zadnjem času pa se poskuša aktivno povezati tudi z Zvezo lastnikov gozdov Slovenije ter organizirati skupni nastop naše predelovalne industrije na trgu.

Potrebnega je več posluha države za domačo predelavo lesa

Eden od obratov je Lesarstvo Darko Gatej iz Gorenjih Novakov (Cerkno). »Že na začetku delovanja našega podjetja, leta 1994, smo se zavedali, da bomo zadane poslovne cilje dosegli le, če bomo tesno sledili razvoju tehnologije razžagovanja in obdelave lesa ter trendom povpraševanja. Pri nas žagamo predvsem listavce, bukev in hrast, les pa pripravimo, posušimo in ustrezno obdelamo po zahtevah naročnikov. Pri poslovanju s strankami in zaupanju pa ni pomembna le kakovost naših storitev in izdelkov, temveč tudi spoštovanje dogovorjenih rokov. Žagamo tudi iglavce in pripravljamo les za gradbeništvo: za ostrešja, lesene hiše, brunarice, ute, nadstreške, les za ladijski pod, talne obloge teras, opaže in druge različne obloge ter ostale polizdelke po željah kupcev. Med najnovejšimi posodobitvami je vsekakor najpomembnejša nova žaga, ki omogoča zelo natančno žaganje. Okvir voza je nagnjen pod kotom 17°, kar omogoča sprejem odrezanih desk z licem navzgor brez udarca. Voz se pomika s hitrostjo do 240 m/min, pozicijo hloda pa naravna tako, da je izkoristek lesa čim večji.«

Kot je izpostavil Gatej, se zadnje čase srečujejo s problemom pomanjkanja hlodovine. Praktično vse žagarske obrate skrbi tudi dejstvo, da so sredstva iz PRP vezana na predelavo do 10.000 m3 lesa na leto, žagarji pa si želijo, da bi se prag, do katerega so še upravičeni pomoči, dvignil na 20.000 m3 predelanega lesa.

Darko Gatej pred novo linijo za razžagovanje lesa

Pomanjkanje hlodovine pod snežniškimi gozdovi

Žagarstvo Volk iz Bača (Knežak) se ukvarja z obdelavo lesa, predvsem smreke in jelke, v polizdelke in izdelke na kakovosten in okolju prijazen način. Zaradi potreb trga in želje po inovativnih pristopih v lesnopredelovalnem sektorju se je podjetje iz majhne delavnice razvilo v sodobno tehnološko opremljeno podjetje, ki se razprostira ob vznožju snežniških gozdov. Hlodovino z vertikalno tračno žago razžagajo v deske, plohe, letve in tramove. ​V letu 2018 so pridobili certifikat o skladnosti tovarniške kontrole proizvodnje za masivni žagan les s pravokotnim prečnim prerezom, razvrščen po trdnosti. Lesni element, ki ustreza merilom standarda SIST EN 14081-1:2006, dobi oznako CE. Pod konstrukcijski les spadajo tudi proizvodi, ki se uporabljajo za izdelavo ostrešij, to so tramovi, letve, deske in plohi. Les za ostrešje lahko tudi narišejo in razrežejo na CNC-stroju. Kot pa je izpostavil Janez Volk, se žal pod osrčjem notranjskih gozdov srečujejo s pomanjkanjem hlodovine in so jo bili letos primorani uvažati. Velik del iz Italije.

Državni sekretar Anton Harej (na desni) v pogovoru z direktorjem Slolesa Edom Oblakom, lastnikom podjetja Žagarstvo Volk Janezom Volkom in direktorjem SGG Tolmin Simonom Kovšco, ki se ukvarja z gozdarskimi storitvami, odkupom in prodajo hlodovine ter s predelavo lesa.