Projekt Humus je plod sodelovanja med vodilnim parterjem LAS Bogastvo podeželja, LAS Ovtar Slovenskih goric in LAS Obsotelje in Kozjansko ter avstrijski LAS regije Oststeiermark. Notranji partnerji so KGZS Zavod Ptuj in komunalno podjejte Rogaška Slatina na slovenski strani in Ekoregija Kaindorf na avstrijski strani. Projekt je sofinanciran iz EKSRP iz podukrepa 19.3 sodelovanje med LAS in v skupni vrednosti znaša nekaj več kot 247.500 evrov, vrednost sofinanciranja pa znaša nekaj čez 190.000 evrov. Projekt sodelovanja povezuje dve državi: Slovenijo in Avstrijo. Namen mednarodnega projekta je na inovativen način razširiti (nadgraditi) obstoječe prakse in metode za izgradnjo deleža humusa v tleh. V Sloveniji je k sodelovanju pristopilo 29 kmetij na območju vseh treh LAS-ov s cca 240 hektarji obdelovalnih površin. Na vključenih testnih kmetijah smo opravili vzorčenje tal, ki jih bomo analizirali na delež humusa, s pomočjo katerega bomo nato preračunali dejansko vezavo CO2. Za informacijo: en odstotek povečanega humusa v tleh predstavlja cca 50 ton vezanega CO2 iz zraka. S tem kmetijstvo postaja ponor toplogrednih vplivov in izboljšuje stanje okolja. Na slovenski strani se bosta vzpostavila aplikacija in sistem certificiranja po vzoru avstrijskih kolegov. Končni cilj in rezultat projekta, ki bo zagotavljal trajnost, je vzpostavitev sistema za certificiranje dviga deleža humusa v tleh. Kmetije, ki so vključene in se še bodo vključevale v sistem certificiranja humusa, bodo ob uspešni vezavi tudi denarno nagrajene. Vsi skupaj se moramo zavedati, da je izgradnja humusa tek na dolge proge in da se prvi rezultati kažejo po petih do osmih letih. Kmetijstvo je najbolj na udaru zaradi klimatskih sprememb, katerih posledice so vedno pogostejše naravne nesreče (pozeba, suša, toča in viharji). Vsebina projekta pa je v osnovi usmerjena na zmanjševanje klimatskih sprememb in način obdelave in koriščenje kmetijskih zemljišč, ki izboljšuje stanje kakovosti zemljišč.

Mojca Metličar