Volkovi koljejo po Pivškem, po zgornji Gorenjski na območju Mojstrane, po Savinjskih planinah, po južni in jugovzhodni Sloveniji … Na zgornjem Gorenjskem je že okoli 27 škodnih zahtevkov zaradi napada volkov, ki so skupaj pokončali preko 64 živali. Na Pivškem jih komaj še štejejo, zadnji pokol se je zgodil pred dnevi. O škodah po volku smo s tega območja poročali že dvakrat in žal tokrat že tretjič. Rajko Kaluža iz Slovenske vasi je v roku slabega leta ob 55 ovc, 23 koz, eno kravo in enega teleta.

Kot nam je povedal Rajko Kaluža, so mu volkovi v zadnjih dveh mesecih pokončali 55 od 56 ovc. »Ob pol enajstih dopoldan sem šel preverit na pašnik in zalotil volkove, ki so klali ovce. Takoj sem poklical pooblaščenega cenilca na Zavod za gozdove, ki je na mesto škodnega dogodka prišel ob 13. uri istega dne. No, ravno takrat so bili na kosilu šakali. Istega dne so zvečer prišli lovci, da bi odstrelili dva volka, a je pričelo deževati in so odšli. Za to območje je bilo pred časom izdano dovoljenje za izredni odstrel dveh volkov zaradi preteklih škodnih dogodkov. Za lovci je prišel na pašnik še medved in kadavre zvlekel preko žice ter jih v bližini zakopal. Pašnike imamo ograjene s petimi žicami električnega pastirja, ponekod jih je tudi več, na najbolj izpostavljenih mestih pa še z elektro mrežami. Vendar volkov nič ne ustavi, če ne gre drugače, spodkopljejo pod žico ali mrežo in potem koljejo. Včeraj sem ob pregledu ograje okrog enega od pašnikov na devetih mestih našel sveže znake spodkopavanja. Ker sem v slabem letu ob 55 ovc, le še ena mi je ostala, 23 koz ter ob kravo in teleta, bom rejo drobnice opustil, število govedi pa bom znižal na minimum. Ne morem razumeti, da je en volk v naši državi vreden več kot vse naše domače živali.«

 AVSTRIJSKA KOROŠKA – CONA BREZ VOLKA

Nerazumna in neodgovorna do podeželja in rejcev je odsotnost strategije upravljanja z volkovi v Sloveniji, še bolj neodgovorno pa je neupravljanje z njimi. Na avstrijskem Koroškem, kjer je volkov za vzorec, je popolnoma drugače. Konec letošnjega septembra so tamkajšnji deležniki kmetijstva soglasno sprejeli resolucijo s pozivom evropskim institucijam, naj Koroški omogočijo razglasitev države za območje brez volka. Zahtevajo tudi znižanje strogega varstvenega statusa volka. Resolucijo naj bi svetniki vseh frakcij Kmetijske gozdarske zbornice Koroške (Landwirtschaftskammer Kärnten – v nadaljevanju LK) v začetku novembra neposredno predali predstavnikom Evropskega parlamenta in Evropske komisije. Novica o tem je bila objavljena na spletni strani LK in jo v nadaljevanju povzemamo:

»Na Švedskem so veliki deli države osvobojeni volkov. Evropska komisija sprejema pristop teh območij brez volkov, saj velja, da ima ohranjanje tradicionalne reje severnih jelenov prednost pred strogim varstvom vrst v skladu z direktivo o habitatih. Kar je mogoče na Švedskem, mora biti mogoče tudi na Koroškem!« To od institucij EU zahteva predsednik LK Siegfried Huber v imenu zborničnih svetov vseh poslanskih skupin v skupščini LK. Kajti tradicionalno alpsko pašništvo je v bistvu precej primerljivo s tradicionalno rejo severnih jelenov na Švedskem. V skladu z načelom enakopravnosti, zapisanem v temeljnih evropskih pogodbah, mora biti zato tudi v alpskem prostoru možno določiti območja brez volka. Ta alpski prostor, planine in pašniki, ki se obdelujejo že stoletja, so še posebej zaščiteni z Alpsko konvencijo. V državni pogodbi med osmimi alpskimi državami in EU se pogodbenice zavezujejo, da bodo varovale preživetje prebivalstva ter zagotavljale ravnotežje med gospodarskim, ekološkim in socialnim razvojem. Habitatna direktiva pa je v neposrednem nasprotju s cilji Alpske konvencije in jo je zato treba spremeniti: »Habitatna direktiva predvideva strogo varstvo volka, čeprav ni na rdečem seznamu ogroženih vrst. Zaradi tega je Habitatna direktiva kot podrejena direktiva v neposrednem nasprotju z Alpsko konvencijo na višji ravni. Če EU lastne zakone jemlje resno, potem mora spremeniti Habitatno direktivo, znižati varstveni status volkov in omogočiti območja brez volkov v Alpah!« zahteva Huber. Ker je Koroška s celotnim območjem zajeta v Alpsko konvencijo, bi območje brez volka obsegalo celotno zvezno deželo.

Pogled v Švico pokaže, da konvencionalni ukrepi za zaščito živine niso trajnostna rešitev. Tam že leta vlagajo milijone frankov v nakup ograj, psov za zaščito živine in pastirjev. A volkovi so se naučili preskakovati ograje oz. namesto ovc, zaščitenih z ograjami, zdaj ubijajo krave dojilje in njihove teličke. Poleg tega je bilo samo v letu 2020 zabeleženih 30 napadov in ugrizov psov čuvajev na planinske obiskovalce. Pred kratkim je postalo znano, da se je regionalni kantonski parlament v Valaisu izrekel, da se lahko pastirji opremijo s puškami za lov na volkove, ker so ukrepi za zaščito živine vse bolj neučinkoviti. »Zakaj bi morali vlagati milijone v ukrepe za zaščito živine na Koroškem, ko pa na primeru Švice vidimo, da se na koncu konča tako, da je treba volkove odstreliti! Volkovi ne sodijo na Koroško! Ne sodijo v Alpe in ogrožajo preživetje tradicionalnega gorskega kmetijstva. EU mora končno opustiti svoj nezemeljski odnos do volkov. Ukrepi za zaščito živine niso trajnostni odgovor na problem, vsaj ne za alpsko državo,« je zaključil Huber.

 ŠVEDI UPRAVLJAJO Z VOLKOM

Na Švedskem so do 60. let plačevali premije za odstreljene volkove, nato pa so lov na plenilca, ki je postal redek, prepovedali, od leta 2010 pa ponovno dovolili številčno omejen odvzem. Švedska populacija volkov je nastala v zgodnjih 80. letih iz samo petih osebkov, a je ostala zelo izolirana. Razlog za koncentracijo volkov v središču države so rejci severnih jelenov na severu, ki preprosto ne sprejemajo tveganja, ki ga predstavljajo volkovi. Zato je vsa Laponska območje brez volkov. Zaščitniki volkov pa so želeli to spremeniti: »Bistvenega pomena je ustvariti tok migracij iz Finske in Rusije. Najboljša možnost bi bila, če bi bili volkovi na Švedskem genetsko povezani z volkovi na Finskem in v Rusiji.« Ta ideja, ki živi še danes, pa rejce živali in tudi lovce navdaja z grozo. Pozimi 2014/2015 je švedska populacija volkov že dosegla najvišjo vrednost vseh časov, približno 415 živali. Pozimi 2016/2017, po zakonskem odstrelu, je populacija padla nazaj na 350 osebkov. Decembra 2016 je vrhovno upravno sodišče Švedske razsodilo, da mora ostati za zaščito vrste najmanj 300 volkov, vendar je ponovno dovolilo odstranitev 24 volkov na določenih območjih. Občasne prepovedi odstrela pa ne vplivajo na t. i. »zaščitni lov«, ki ga lahko regionalne oblasti dovolijo za zaščito živine. Kljub močnemu nasprotovanju nevladnih okoljevarstvenih organizacij pa je v letošnjem maju Odbor za okolje in kmetijstvo Riksdaga (švedski parlament) sprejel odločitev, da se število volkov na Švedskem zmanjša s 300 na 170. Po zadnjem popisu švedske agencije za varstvo okolja v letih 2020–21 je bilo v celi Skandinaviji približno 480 volkov. Najmanj 395 jih živi na Švedskem. Nekatere politične stranke na Švedskem pa se zavzemajo celo za dodatno znižanje na 100 volkov, kar je po študiji švedske agencije za varstvo okolja minimalna populacija volkov, ki je sposobna preživeti.

 KOT SLOVENIJA TUDI NEMČIJA VOLČJA DRŽAVA

Podobno kot v Sloveniji je do rejcev živali nerazumevajoča tudi nemška okoljska politika. Hitro rastoča populacija volkov v tej državi ne skrbi več le ovčerejcev in kozjerejcev. Leta 2020 je bilo v Nemčiji zaradi napadov volkov skoraj 4000 poginulih pašnih živali, trend pa še vedno narašča. Med žrtvami so vse pogosteje govedo in konji. Populacija volkov je v Nemčiji ocenjena na okoli 1330 osebkov. Združenje nemških kmetov (DBV) je v okviru Zelenega tedna pripravilo posvet »Prihodnost volkov in pašnih živali«, na katerem je bilo izpostavljeno, da je, na primer, v Brandenburgu že več volkov na kvadratni kilometer kot na Aljaski ali v Sibiriji. Nemški kmetje so izpostavili tudi neodzivnost birokracije, saj tudi v primeru najhujših napadov volkov pridobivanje dovoljenja za odstrel pomeni maraton z oblastmi, ki se ponavadi zaključi z opustitvijo kmetije. To se dogaja tudi zaradi izjemne moči okoljevarstvenikov. Izpostavljena je bila primerjava med gozdnato in redko poseljeno Švedsko in razmerami v Nemčiji. Švedski strokovnjak za divje živali pa je pojasnil: »EU nima nikakršnih težav s t. i. zaščitnim odstrelom povprečno 13 volkov na leto (kar ustreza 4,3 odstotka celotne populacije). Enega ali več problematičnih volkov se selektivno odstrani.« Odgovor švedskega strokovnjaka je nemške kmete močno začudil.

 SKANDINAVCI ZA ODSTREL

Lovci na Švedskem so letos že ustrelili večino svojega letnega cilja, 27 volkov. 22. septembra pa so Švedski okrožni upravni odbori odločili, da bo od 1. januarja do 15. februarja 2023 ustreljenih še 75 volkov. Poleg tega pa je možen še odstrel dodatnih 20 volkov v okviru t. i. varstvenega lova.

Finska bo odobrila odstrel 20 volkov v svojem prvem »odstrelu za upravljanje populacije« v zadnjih sedmih letih.

Norveška bo to zimo odstrelila približno 60 % volkov (51 živali), pri čemer bo njena populacija, vključno z živalmi, ki živijo med Švedsko in Norveško, omejena na štiri do šest kotečih parov. Na Norveškem je 5 % države označeno kot zaščiteno območje volkov, a kljub temu bo to zimo znotraj tega območja pokončanih 25 volkov, razen, če bo sodna tožba okoljevarstvenih organizacij uspešna. Volkovi, ki jih na Norveškem najdejo zunaj zaščitenega območja, se ne smejo razmnoževati in jih odstrelijo, če regionalni odbor odloči, da »lahko predstavljajo grožnjo živini ali delno udomačenim severnim jelenom«. Norveška ni članica EU, skupine za zaščito prostoživečih živali trdijo, da njen odstrel volkov krši Bernsko konvencijo o ohranjanju evropskih prostoživečih živali in vrst in naravnih habitatov. A mnenje norveškega ministrstva za podnebje in okolje je: »Ohranjanje populacije volkov na tej ravni je politični kompromis, da bi obdržali volkove in živinorejo na Norveškem ter premostili različne družbene poglede. Glavna skrb je ohranjanje paše živine s čim manjšimi izgubami. Poleg tega živinoreja prispeva k skupnim dobrinam, kot sta kulturna krajina in biološka raznovrstnost.« Skupini za divje živali na Finskem in Švedskem sta se obrnili na Evropsko komisijo in Evropsko sodišče, da razglasita odstrele volkov za nezakonite, vendar Švedska in Norveška vlada trdita, da odstopanja od direktive o habitatih dovoljujejo zakonite odstrele.

 BREZ POSLUHA

Koalicija sedmih držav članic EU, vključno s Finsko, Portugalsko in Francijo, je nedavno na čelu z avstrijskim ministrom za kmetijstvo Norbertom Totschnigom od Evropske komisije zahtevala pregled zakonodaje o zaščiti in ohranitvi velikih zveri, kot sta volk in medved. »Zavarovani status volka ureja 30 let stara direktiva EU, medtem pa volk ogroža kmetijstvo in turizem v alpskih regijah,« je dejal Norbert Totschnig. V Avstriji so v enem letu zabeležili 230-odstotno povečanje napadov volkov. Finci so ob tem izpostavili potrojitev populacije medvedov in risov od leta 1995, ko je Finska vstopila v EU, Francozi pa so kot razlog navedli skoraj 30-odstotno povečanje populacije volkov. Odgovor tem zahtevam je na srečanju kmetijskih ministrov EU podal komisar za okolje Virginijus Sinkevičius, češ da revizija direktive ni potrebna in da »veljavna zakonodaja državam članicam zagotavlja ustrezna sredstva, metode in orodja za zagotovitev ohranitve zaščitenih velikih zveri, ne da bi žrtvovati trajnostne kmetijske prakse.«