Ni vsakemu dano, da bi praznoval 100 let svojega življenja. To je dočakala Ivana Belec iz Slaptincev pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Kljub lepemu življenjskemu jubileju je praznovanje potekalo le v okviru njene družine. Ob tej priliki so jo z obiskom počastili župan Občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, predsednica in poverjenica OO Rdečega križa Cvetka Fiala in Rozina Kraner ter predsednik DU Sv. Jurij ob Ščavnici Slavko Mihelič. Z obiskom jo je počastil tudi domači župnik Boštjan Ošlaj, ki je na njenem sedanjem domu ob njenem jubileju daroval sv. mašo.

Ivana se je rodila 23. decembra 1921. leta v Dragotincih. Pri treh letih ji je umrla mama. Ker je bilo v družini že več otrok, je morala služiti v Slaptince. Kot je povedala, se rada spominja mladosti, ki je bila kljub težkemu življenju lepa.

Predvsem se rada spominja telovadnega društva Orli, katerega članica je bila. Leta 1955 se je poročila z Martinom Belcem in prevzela kmetijo, na kateri sta vse življenje kmetovala in skrbela za družino. Ni ji bilo dano, da bi skupaj z možem slavila njeno stoletnico življenja, kajti tri mesece pred praznovanjem ji je mož umrl. V družini so se jima rodili trije otroci: sin Janko ter hčerki Marija in Marta. V njeno veliko veselje so ju otroci obdarili s šestimi vnuki in šestimi pravnuki. Težave in preizkušnje ji niso prizanašale v življenju. Vendar je vse premagovala z vdanostjo, predvsem pa z delom na zemlji, z globoko vero in potrpljenjem. V zadnjih štirih letih je izgubila sluh, popušča ji tudi vid. Sedaj se hčerka in njena družina z njo pogovarjajo le s pisanjem. Ker ji popušča vid, bo tudi ta povezava, komunikacija z družino onemogočena. Rada je brala tudi Kmečki glas, a ga sedaj že ne zmore več. Sicer je še pri moči, tako, da kake posebne nege ne potrebuje. Najbolj se veseli, ko lahko obišče cerkev in se udeleži sv. maše. Ker v tem času to ni mogoče, jo spremlja po televiziji, kolikor ji dopušča vid. Kot je dala vedeti, je srečna, da jo je sedaj, ko ji je umrl mož, v svoj dom pri Sv. Juriju ob Ščavnici sprejela hčerka Marta z družino.

Ludvik Kramberger