Godovnjaki žlahtnega imena

Etno Društvo Revivas Škale, ki ga zdaj vodi živahen tandem Zvone Kodrun (predsednik) ter asistentka in partnerica za Jožefova vprašanja Pavlica Kodrun, se je iskrilo tudi letos, ko so na sejmu zabijali žeblje v klado, okušali domače pijače ter razstavljali in se po malem pogajali za domače kulinarične pridelke in ročno izdelane mojstrovine tamkajšnjih vrlih frajkinstlerjev ter podeželskih žena. Na že 12. sejmu Jožefu v čast pa so za tri ure odprli tudi bukvarno in omogočili izmenjavo oguljenih knjig, takih, ki se še ne berejo s pametno inteligenco. Baje so tudi ribarili na suhem, kar se je zdelo prav neumno spričo dejstva, da se pri nas v glavnem ribari v kalnem.

Na 7. srečanju godovnikov z izvornim imenom Jože(f) se je zbralo 17 Jožetov in osem Jožic, skupaj torej 25 godovnikov. To zares ni bil rekord, a prireditelji niso bili prav nič krivi, če se je vreme zjasnilo dan prepozno in je bila v Planici fenomenalna zgodovinska žurka okrog zadnjih po-skokov legende Petra Prevca. Res pa je, da so gostitelji zamujali s praznovanjem kar pet dni, kar je nekatere ujezilo, pa so doma kuhali mulo. Z nekaj statistike je Pavlica Šibanc Kodrun razglasila: najstarejša Jožica Šporin, po svoje že kar Zefa, jih šteje 75, najmlajša Jožica Koren pa 57. Najstarejši Jože Lipnik je dopolnil 82 let, najmlajši pa Jože Blažič 56. Zanimiva sta bila še dva godovnjaka: Jožef Škrinjar, duhovni pomočnik v Župniji Velenje (1943), ki je ob srečanju za kratek čas vodil sv. mašo. Dolgčas nekaterim pa je preganjal lajnar Jože Jošt, ki itak ne zna početi kaj bolj koristnega. Medtem ko je bil opravljen Jožefov imenski žegen v kapeli sv. Jošta, pa so posneli še tradicionalno gasilsko skupinsko za vsak primer, če bi to bilo res zadnje, »zgodovinsko« jožefovanje v Škalah. Tako so v nedeljo, 24. marca, zaključili tridnevno prireditev, ki so jo začeli v petek, 22., v gasilskem domu z »Velikonočnimi delavnicami«, nadaljevali v soboto s samopredstavitvijo na mestni tržnici v Velenju, kjer so obiskovalcem ponujali lipov čaj in lipov med ter domači hleb škalčan. Ob tem so se izkazale članice sekcije izdelovalk rož iz krep papirja, ki so ponujale še zadnje zimsko cvetje, ki je prav prišlo za krasitev cvetnonedeljskih butaric, po domače tudi snopov. Čisto na koncu bi radi zapisali, da je povsem na začetku zapel zborček KD Škale, ki že vrsto let vadi povsem iste pesmi. Na račun so prišli predvsem Jožeti, ki so jim organizatorji spekli praznični kolač. Slabo pa se ni godilo tistim za osmimi stojnicami, ki so po malem in na videz brez davka na nedeljsko delo le prodali Rednakovo vince za zdravico, Šporinove slaščice, pa tudi nekaterim zasvojencem s sladkarijami. Ker je dež opravil z vremenom že ponoči, v Škalah tokrat niso prodali niti enega parazola – niti po cenah v akciji. So pa vsem Jožicam in Jožetom za spomin podarili opotičen kolač.

Jože Miklavc