V Muzeju Občine Šenčur so v torek, 5. aprila, slovesno odprli sedmo Samostojno razstavo o 40-letnem ljubiteljskem oblikovanju lesa in kamna. Na ogled je več kot 40 eksponatov odtenkov lesa. S petimi fotografijami so predstavljene posamezne skulpture, ki jih je za razstavo oblikoval mojster fotografije Aleksander Čufar, ki je prejemnik 1300 nagrad doma in v tujini. Za izjemen kulturni program je s sodelovanjem glasbene šole Pianoforte iz Trboj poskrbela pianistka Eva Chemodanova iz Ukrajine. Eva je zaradi grozot vojne v Ukrajini prišla v Šenčur iz obleganega mesta Kharkov. Razstavo je slovesno odprl podžupan Občin Šenčur Aleš Perič Močnik, ki je avtorju razstave Marjanu Smrekarju čestital in mu izročil spominsko listino, program pa je domiselno povezovala Vesna Čulig.

Marjan Smrekar se je rodil leta 1958 v Ljubljani in se že v otroških letih seznanil z lesom v očetovi mizarski delavnici. Od tu verjetno obstaja navezanost na vonj po lesu, ki ga ni več izpustil in je dobesedno poniknil v njegove gene. Na Gorenjsko se je preselil leta 1982 in si z ženo Jano ustvaril družino. Velik vpliv na njegovo delo in resnejši pristop pa je imel leta 1983 Peter Kukovica, ki ga je popeljal v svet afriških mask. Izbral si je svojo mehko linijo in dodatno proučeval afro azijsko likovno umetnost. Imel je srečo, da so njegovo delo opazili tudi v Šenčurju, tako se lahko prvič javno predstavil že leta 1986 pod okriljem razstave ročnih del v organizaciji Turističnega društva Šenčur. Leta 2001 se je vključil v Društvo likovnikov Cerklje kot rezbar in vztrajal celih 20 let. V prvih letih sodelovanja v Društvu likovnikov Cerklje je tudi risal in se učil pri akademskem slikarju Zmagu Puharju skupaj s hčerko Anjo.

Rezbarjenje je postalo njegov hobi in odklop za dušo po opravljenem delu v službi. Sedaj je upokojenec. Rad poudari, da časa ni »več«, ampak ga je treba pravilno porazdeliti, ker se vse dogaja bolj počasi. Pri delu pa mora upoštevati, da je manj moči v sklepih, zato je udarec kladiva na dleto vedno premišljen, da je rez čim boljši. Uporablja različne vrste lesa: lipa, oreh, češnja, kostanj, jablana, sliva, vrba in še bi lahko naštevali. Najbolj pomemben pa je les, ker ima svoj čar in svojo zgodovino v letnicah, ki se lahko izražajo v skulpturah in jim dajejo posebno dodatno likovno izražanje. Glede na strukturo in trdoto lesa pa običajno zato potrebuje več časa in trme, da preoblikuje in ukroti moč narave po svoji želji. Razstava bo odprta do 1. maja ob torkih in petkih od 17. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure.

Janez Kuhar