Kulturno društvo Hiša čez cesto je v sodelovanju s kranjsko območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ob občinskem prazniku Občine Šenčur in ob podpori občine Šenčur na prostem postavilo razstavo z naslovom Izginula dediščina Šenčurja. Razstavo so odprli v torek pred župnijsko cerkvijo sv. Jurija, na ogled pa bo do 31. julija. Razstava nudi pregled zelo obširnega arhivskega gradiva številnih institucij in posameznikov. Idejna vodja razstave je Dragica Markun, rojena v Šenčurju, k projektu pa je povabila konservatorko Natašo Ülen. Na ogled je predvsem profana arhitektura Šenčurja v različnih obdobjih v primerjavi s sedanjim stanjem, ohranjenostjo ter hkrati potencialom za prenovo, ki ga Šenčur ima. Kot pravi Markunova, je bil cilj projekta seznanitev domačinov in na novo priseljene občane in turiste pregled razvoja arhitekture Šenčurja skozi čas. Šenčur je bil prvič omenjen leta 1222, imenoval pa se je Šentjur na polju in tudi St. Georgen. Prvotno je bilo v Šenčurju največ lesenih hiš, pokritih s slamnato kritino, po požarih pa so jih pozidali in pokrili z opečno kritino. Veliko so za gorenjsko arhitekturo imele hiše značilne ganke in ob vhodih lesena vrata. Razstavo si je v torek ogledal tudi šenčurski podžupan Aleš Perič Močnik, sicer pa je ogled razstave nad pričakovanji. Hkrati pa so v muzeju Občine Šenčur odprli razstavo, ki prikazuje družbeno in družabno življenje Šenčurjanov v preteklosti.

Janez Kuhar