Tadej Čertov in Hlipovčnikova domačija

V krajevni in koroško-slovenski novejši zgodovini igra Hlipovčnikova domačija v Selah pri Cerkvi tragično in pomembno vlogo. Prav tu je gestapu leta 1942 uspelo vdreti v mrežo domačinov, ki so se uprli nacizmu. Z odkritjem bunkerja, zgrajenega v neposre­dni bližini kmetije ob Sušnikovem, tudi Hlipovčniko­vem grabnu, se je začel odmotavati klobčič srhljivih dogodkov, čigar krvavi konec je obglavljenje trinajste­rice iz občin Borovlje, Sele in Železna Kapla – Bela 29. aprila 1943 na Dunaju. Med obglavljenimi je bil tudi kmet in kovač Franc Gregorič, Hlipovčnik.

Hlipovčnikova kmetija je gorska z vsemi sodobnimi gospodarskimi, podnebnimi in tudi družbenimi izzivi, npr. obpoklicno kmetovanje. Svojčas so redili govedo, tudi vole, a so se kasneje odločili za rejo kame­runskih ovac, primernih za gorsko pokrajino, ki jih ni treba striči, ker nimajo volne, temveč dlako in okusno meso. Tu je doraščal in z ženo Darjo živi diplomirani inženir gozdarstva, Tadej Čertov, podjetnik, kmet, čebelar, lo­vec in sodelavec KIS. Ima še dva brata in sestro. Ljudsko šolo je obiskoval v Selah. Po štirih letih Slovenske gim­nazije je šel na Višjo gozdarsko šolo v Brucku ob Muri, zatem pa zaključil študij gozdarstva na dunajski uni­verzi za agronomijo BOKU. Kot prvi in doslej edini je v Brucku maturiral iz slovenščine. Pri tem sta ga podpi­rala učiteljica slovenščine Susanne Weitlaner, predse­dnica društva Člena 7, ki zastopa štajerske Slovence. V Brucku je Tadej opravil tudi lovski izpit in je danes član LD Sele ter lovski čuvaj.

Daleč prek deželnih meja pa je Tadej, ki se je kot ot­rok bal čebel, zaslovel s soiznajdbo inteligentnega pa­nja za čebele, ki jim v Selah rečejo b´čeve. Že njegov stari oče Hanzej Čertov, Adamk na Zgornjem Kotu, je bil navdušen b´čevar. Med študijem je Tadej vpisal tudi prosti predmet čebelarjenje, kajti stric in bratranec sta mu podarila vsak po en sod, to je panj čebel, kranjske sivke. Za Tadeja zadosten razlog, da je tudi na Dunaju hotel vselej vedeti, kaj se v panjih in s čebelami dogaja v Selah. Skupaj s kolegom Karlom Maierjem iz Nižje Av­strije, tudi čebelarjem, sta pogruntala tehnični pripo­moček za daljinski nadzor nad čebelami. Prek aplikacije na računalniku oz. na mobilnem telefonu sta vselej in povsod vedela, kaj se v njunih sodih dogaja tam za devetimi gorami. Iznašla sta inteligentni panj Be­eSaver. Tadej je tudi zaprisežen deželni čebelarski in­špektor, ki naj skrbi za to, da na Koroškem čebelarijo le z dovoljeno avtohtono, se pravi domorodno kranjsko sivko. Tadej je ustanovil samostojno podjetje BeeSaver, saj je čebelarjenje poleg kmetije ter ovčereje in gozdarstva eden od treh gospodarskih stebrov z mehanizacijo dobro in smiselno opremljene gorske kmetije.

Franc Wakounig, fotografija: Tomo Weis