Predlog energetskega zakona

Vlada Republike Slovenije je lanskega decembra v parlamentarno obravnavo vložila besedilo predloga energetskega zakona. Dokument je v Državnem zboru v 1. obravnavi in prejšnji teden je bila na zahtevo poslanske skupine Nove Slovenije – krščanski demokrati na to temo sklicana nujna seja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor z eno samo točko pod naslovom: »Ustavimo norosti zelenega prehoda«.

Vlada RS je kot vlagatelj predloga novega zakona v uvodu zapisala, da se je med krizno situacijo na področju energetike izkazalo, da je treba določene vsebine urediti v zakonu, ki nima začasne narave. Glavni cilj pa bi bil določitev prednostne rabe energijskih virov in energentov. V pojasnilu o zakonu pa je med drugim zapisano: »Z določbami naj bi se spodbujalo uporabo obnovljivih virov energije in povečalo energetsko učinkovitost v stavbah ter napravah, kar bi imelo pomemben vpliv na zmanjšanje onesnaževanja in naše odvisnosti od fosilnih goriv, kar je ključno za doseganje ciljev trajnostnega razvoja in zmanjšanje vpliva na okolje. S temi ukrepi bodo lokalne skupnosti v okviru svojih možnosti aktivno prispevale k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ter izboljšanju kakovosti bivanja in zdravja prebivalcev. Prednostno rabo mora določiti lokalna skupnost v lokalnem energetskem konceptu (LEK) po načelih:

• obnovljivi vir energije in odvečna toplota imata prednost pred neobnovljivimi viri energije,

• tehnologije z nižjo emisijo toplogrednih plinov imajo prednost pred tistimi z višjo emisijo,

• na območju strnjenega naselja imajo prednost za vir ogrevanja drugi obnovljivi in nizkoogljični viri energije pred lesno biomaso,

• energetsko učinkoviti sistemi daljinskega ogrevanja imajo prednost na območju distribucije toplote tega sistema pred drugimi posameznimi sistemi in tehnologijami oskrbe s toploto.

Pri graditvi nove stanovanjske stavbe projektiranje in vgradnja kotlov na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin ne bo več dovoljena.

V strnjenih naseljih ne bo dovoljeno projektiranje in vgradnja kurilnih naprav na trdna in tekoča goriva v enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavbah in v posameznih delih večstanovanjskih stavb, razen če ne gre za osnovno ogrevanje. V lokalnih energetskih konceptih bodo morale lokalne skupnosti določiti strnjena naselja, kjer se morajo omenjene omejitve uveljaviti.

Za zmanjševanje odvisnosti od uvoženega zemeljskega plina lokalnim skupnostim ne bo več dovoljeno podeljevati novih koncesij za zgraditev in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina, kar jih bo spodbujalo v iskanje alternativnih in bolj trajnostnih virov energije za ogrevanje stavb. Dovoljeno bo le izjemoma, če je omrežje že načrtovano v LEK in razpolagajo z dokazili o načrtovanem priključevanju proizvodnih virov plina obnovljivega izvora za vsaj 80 % načrtovane rabe.

S predlaganimi določbami urejamo tudi pogoje, pod katerimi lahko lokalna skupnost podaljša obstoječe koncesije za upravljanje in širitev plinovodnega omrežja za distribucijo plina za določeno obdobje.«

Predlog zakona na območjih strnjenega naselja daje prednost za vir ogrevanja drugim obnovljivim in nizkoogljičnim virom energije pred lesno biomaso. Največ prahu in nestrinjanj v javnosti pa tudi na nujni seji pristojnega parlamentarnega odbora sta dvignila 22. in 174. člen predloga zakona, ki govorita:

22. člen 5. alineja: »Pri graditvi nove stanovanjske stavbe projektiranje in vgradnja kotla na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin nista dovoljena, v poslovno-stanovanjski stavbi ali stanovanjsko-poslovni stavbi pa sta prepovedana projektiranje in vgradnja kotla na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin samo za stanovanjski del stavbe.«

22. člen 6. alineja: »V strnjenih naseljih nista dovoljena projektiranje in vgradnja kurilnih naprav na trdna in tekoča goriva v enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavbah in v posameznih delih večstanovanjskih stavb, razen če ne gre za primarni vir ogrevanja. V LEK se določijo strnjena naselja za potrebe tega člena, pri tem pa se upošteva vsaj eno izmed naslednjih meril: gostota toplotnega odjema, vrste tehnologij za rabo energije, število prebivalcev oziroma stavb, relief, pogoji lokalnega področja in prevetrenost.«

174. člen pa navaja: »(prehodno obdobje glede prepovedi projektiranja in vgradnje kotla na

zemeljski plin ter kurilnih naprav na trdna in tekoča goriva) 5. in 6. odstavek 22. člena tega zakona se uporabljata za stavbe, za katere je bila vloga za izdajo gradbenega dovoljenja vložena od 1. julija 2024.«

»USTAVIMO NOROSTI ZELENEGA PREHODA«

Povabljeni gostje na nujno sejo so kot predstavniki interesnih skupin od lastnikov gozdov pa vse do energetikov dobili po pet minut, poslanci pa so debato s predstavnikom predlagatelja vlekli od 14. ure ter pozno v noč. In vse njihovo modrovanje in pojasnila predlagatelja zakona poslušalcu in gledalcu seje ni prineslo bolj jasnega razumevanja omenjenih problematičnih členov. Prepoved namreč ni vzpodbuda, temveč zgolj prepoved, pa naj jo zavijamo v takšna ali drugačna dejstva. Dejstvo pa je, da se v bodoče omejuje raba plina ter da so peči za ogrevanje s plinom ob okrog 240.000 gospodinjstvih, ki se spopadajo z revščino, cenovno najbolj dostopna. In dejstvo je, da je lesna biomasa najcenejši energent.

Predlog zakona prinaša tudi nov način obračuna omrežnine. Pet različnih tarifnih blokov se najprej deli na poletno sezono od marca do oktobra ter na dražjo zimsko sezono od novembra do februarja. Znotraj vsake sezone so še štiri različne tarife, pri čemer se sredinske tri tarife pojavljajo v obeh sezonah, najdražja le v zimski sezoni, najcenejša pa zgolj v poletni sezoni. Bistvena novost bo uvedba presežne obračunske moči v 15-minutnih intervalih. Pogoste prekoračitve pa bodo odjemalca lahko konkretno udarile po denarnici. Formula za izračun je za povprečnega odjemalca izrazito zapletena (gre za koren seštevka kvadratov odstopanj). A je bilo slišati, da bo 850.000 gospodinjstev plačevalo manj, veliki porabniki (industrija) pa več.

Debato okrog tega bi lahko povzel takole: novogradnje tako in tako gradijo samo bogati in ti bodo imeli dovolj denarja tudi za to, da bodo lahko istočasno uporabljali toplotno črpalko, savno in jakuzi ter si lepo vzdušje pričarali ob kaminu. Ostali pa bomo »šparali« in noge namakali v lavorje mrzle vode.

O problematiki tega zakona bomo v prihodnjih številkah Kmečkega glasa še pisali.