Okoli 500 slovenskih izseljencev in zamejcev se je zbralo v Ribnici, kjer so Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Slovenski svetovni kongres in Slovenska izseljenska matica pripravili tradicionalno srečanje tokrat z imenom Sloveniji za 30 let. Skozi pester program za zidovi ribniškega gradu in bližnjega Rokodelskega centra se je odvijal srčni kulturni program z nastopom folklornih skupin in posameznikov, rojakov iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Argentine, Švedske, Kanade in Italije. Takšna snidenja imajo predvsem simbolni značaj, da se ne bi pretrgala vez z matično domovino, z jezikom, zgodovino, običaji in tradicijo. Še posebej za tretji in četrti rod, ki stik ohranja tudi ob tkanju poznanstev na tovrstnih dogodkih. »Naši stari starši so iz Slovenije in vedno nas učijo, da moramo ohraniti njihov lep materni jezik. Me smo se ga naučile v vrtcu, dopolnjevale v osnovni šoli, že nekaj let obiskujemo tečaje, se med seboj družimo, tudi v folklorni skupini Rast 49 in 50,« so ponosne na svoje korenine dejale Nataša, Marija in Špela iz Argentine. »Moje srce sicer bije dvojno, a ena je domovina. To je Slovenija, v katero se vsako leto vračam,« pa je bila navdiha polna slovenska pevka in skladateljica Marija Ahačič Polak, ki že desetletja živi v Kanadi. Rojaki so dan preživeli tudi ob ogledu razstave o 70-letnici Slovenske izseljenske matice, 30-letnici Svetovnega slovenskega kongresa, vlogi Slovencev po svetu v času osamosvajanja in prikazu dokumentarnega filma in razstave Rešetarji s Crvenega krsta – Stoletje obstoja v Beogradu. To je zgodba o rešetarju Edvardu Carju iz Ribnice, ki se je pred sto leti naselil v Beogradu in tu nadaljeval svojo obrt – izdelavo sit in rešet. Obrt ni niti danes zamrla, zahvaljujoč njegovemu nasledniku Ivanu Debeljaku. Naši rojaki so imeli še kako pomembno vlogo v prizadevanjih za mednarodno priznanje komaj rojene države, o čemer je beseda tekla na okrogli mizi z naslovom Prispevek slovenskih izseljencev k osamosvojitvi Slovenije. Poleg folklorne skupine Rast 49 in 50 je na prireditvi nastopila tudi folklorna skupna KUD Bazovica z Reke s plesi slovenskih pokrajin.

Milan Glavonjić