Kljub rekordnim dosežkom pa je povprečna cena po kubičnem metru iz lanskih 325 evrov padla na 265 evrov. K temu mednarodni trg niti ni veliko pripomogel, saj je hrast, ki se ga je na letošnji licitaciji prodalo več kot dva tisoč kubičnih metrov, na mednarodnem trgu iskan. Podobno je tudi z zdravo smreko, iskano zaradi izjemne sanitarne sečnje, ki traja že nekaj let tako v Sloveniji kot bližnjih državah.

Na licitaciji je je bilo prodane dobrih 1400 kubičnih metrov, dobrih tisoč kubičnih metrov pa je bilo prodanega gorskega javorja. Očitno je k nižji povprečni ponujeni ceni veliko pripomogla velika ponudba na enem mestu, najbrž tudi še vedno preveč za dražbo neprimernega lesa in pa zagotovo tudi medsebojno povezovanje kupcev, ki so oddajali skupne ponudbe.

Da bo ponudba lesa na dražbi v bodoče še boljša, z bolj premišljeno izbiro sortimentov, predvsem pa, da bodo ti pravilno skrojeni, bo gotovo potrebno še dodatno izobraževanje tako gozdarjev kot lastnikov gozdov. Lastniki gozdov pa bodo morali zagotovo tudi razmisliti o tem, da rekordne cene dosegajo le izjemni ali posebni hlodi. V povprečju se je namreč letos zgodilo, da bi marsikdo za marsikateri hlod na kamionski ceni iztržil več. In nenazadnje skrajni čas je ob dejstvu, da se povezujejo kupci, tudi nujno poslovno povezovanje tistih, ki žele gospodariti s svojimi gozdovi. Kajti zaslepljenost z nekaj izjemnimi hlodi z izjemnimi cenami lahko povzroči prevelika pričakovanja, morda celo pohlep, ki pa se na koncu na vsakdanjem trgu lesa, na katerega nima posameznik prav nobenega vpliva, konča z velikim razočaranjem. Da ne bi bilo še večjega razočaranja tudi na prihodnji licitaciji, pa ne bi bilo napak, če bi organizatorji razmislili o tem, ali niso prag velikosti licitacije dosegli že lani, ko je bilo ponujene pol manj hlodovine, in ali ne bi bili pri izbiri hlodov za licitacijo bolj selektivni.

Ne spreglejte video prispevka na kanalu YouTube Kmečki glas predstavlja: DRŽABA LESA 2020, Slovenj Gradec