Po poročanju Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) daljša obdobja toplega in sušnega vremena v letošnjem letu in prisotnost poškodovanih in oslabljenih iglavcev, ki so ostali v gozdovih po lanskem žledolomu povzročajo dramatično povečanje ogroženosti slovenskih gozdov zaradi podlubnikov. Za enkrat se najbolj črnoglede napovedi okrog možne škodo lahko omeji le s pravočasnim sanitarnim posekom napadenih iglavcev in z zelo tesnim sodelovanjem lastnikov gozdov z javno gozdarsko službo. Problem je v tem, ker lahko ti hrošči iz enega nepravočasno posekanega drevesa napadejo 10-20 drugih dreves in ker se taka prenamnožitev lahko zmanjša šele čez nekaj let.

fotografija: Andrej Breznikar, Zavod za gozdove Slovenije

Po najnovejših podatkih ZGS se je v drugi polovici letošnjega junija močno povečalo število odkritih žarišč napada podlubnikov, kar je slaba napoved pred poletjem, ki je kritično glede obsega poškodb zaradi podlubnikov v gozdovih. »V prvi polovici leta 2015 je bilo s strani ZGS za posek evidentiranih 258.000 m3  s podlubniki napadenih iglavcev, od tega kar 84.000 m3 v drugi polovici letošnjega junija. Obseg odkritih žarišč napada podlubnikov je za 37 % večji kot v primerljivem obdobju lani in za 8 % večji kot v prvem polletju leta 2005, ko je bilo največ škode zaradi podlubnikov v gozdovih v zadnjih 20 letih in je znašala 755.000 m3 iglavcev na letni ravni. Te primerjave nakazujejo možne razsežnosti letošnjega napada teh škodljivcev v gozdovih,« nam je v telefonskem pogovoru povedal direktor ZGS Damjan Oražem in dodal, »Razmah teh škodljivcev utegne biti največji po 2. svetovni vojni in je najbolj intenziven na postojnskem, ljubljanskem, kranjskem in tolminskem območju, kjer je bilo največ poškodovanega drevja zaradi lanskega žledoloma in predvsem v predelih, kjer sanacija iglavcev, poškodovanih v lanskem žledolomu še ni zaključena.«  Pojav sekundarnih škod v gozdovih zaradi podlubnikov je bil, kot nam je povedal Oražem, po žledolomu sicer pričakovan. Obseg škode pa je odvisen od vremena, obsega namnoženosti podlubnikov in od hitrosti sanacije odkritih žarišč napada podlubnikov. Škodo lahko namreč omejimo le s pravočasnim sanitarnim posekom napadenih iglavcev in s tesnim sodelovanjem lastnikov gozdov z javno gozdarsko službo.

fotografija: Rovni sistem  – Andrej Breznikar, Zavod za gozdove Slovenije