Razvrščanje lesnih sortimentov

Avtor:

24 aprila, 2025

»Zaradi pogosto pomanjkljivega znanja o krojenju in kakovostnem razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov je lahko razlika med doseženim in možnim dohodkom od prodaje lesa zelo velika. Znanje o metodah merjenja ter napakah, ki vplivajo na kakovost, je pomembno že med samim posekom. Nepravilno krojenje ter neustrezna mesta prežagovanja lahko hitro privedejo do razvrednotenja lesnih sortimentov. Prav tako je tovrstno znanje še toliko bolj pomembno pri prodaji lesnih sortimentov na kamionski cesti. Tu so pravila o razvrščanju sortimentov po kakovostnih razredih ključna za prodajalca in kupca«, je v priročniku za pravilno merjenje in razvrščanje okroglega lesa MERJENJE IN SORTIMENTACIJA, zapisal Mirko Baša.

Zvišanju ravni usposobljenosti oseb dejavnih v gozdarskem sektorju so namenjene tudi intervencije skupne kmetijske politike v okviru strateškega načrta SKP 2023-2027. Natančneje je temu področju namenjen ukrep IRP32 Izmenjava znanja in prenos informacij ter usposabljanje svetovalcev, ki se deli na dve podintervenciji: Izmenjava znanja in prenos informacij ter Usposabljanje svetovalcev.

POGLEJTE VIDEO POSNETEK Z IZOBRAŽEVALNEGA DOGODKA O KROJENJU LESA.

Izmenjava znanja in prenos informacij

Cilj oziroma namen podintervencije Izmenjava znanja in prenos informacijje povečati raven usposobljenosti oseb dejavnih v kmetijskem in gozdarskem sektorju, preko različnih oblik in metod prenosa znanja, ki vključujejo tudi lokalno uporabo znanja z ogledi in demonstracijami na terenu.

Prenos znanja in informacij omogočajo kombiniranje različnih znanj in področij, pri njihovi izvedbi pa so vključeni različni deležniki AKIS (sistem znanja in inovacij v kmetijstvu, ki sodelujejo pri prenosu znanja (kot so kmetijska gospodarstva, raziskovalne in izobraževalne organizacije, svetovalci, izvajalci javnih služb, organizacije in skupine proizvajalcev, rejske organizacije, upravljavci zavarovanih območij, nevladne organizacije s področja varovanja okolja ipd.). S tem se zagotavlja komplementarnost in povezovanje specifičnih znanj ter omogoča lažje prepoznavanje aktualnih potreb končnih upravičencev po znanju. Podpora je namenjena tudi izmenjavi in prenosu znanja med kmeti (t.i. peer-to-peer learning) in spodbujanju medsebojnega učenja, ki se odvija neposredno na kmetijskem gospodarstvu, v realnem okolju. Izmenjava znanja in prenos informacij se izvaja v obliki fizičnih in spletnih predavanj, seminarjev, delavnic, demonstracijskih prikazov in drugih (inovativnih) oblik prenosa znanja.

Izvajanje intervencije v praksi

Aktivnosti, ki se nanašajo na razvrščanje lesnih sortimentov v okviru »Intervencije izmenjava znanja in prenos informacij ter usposabljanje svetovalcev iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027« izvaja Zavod za gozdove Slovenije (ZGS). Poleg teh aktivnosti pa ZGS izvaja tudi aktivnosti, ki se nanašajo na varno delo v gozdu, razvrščanje lesnih sortimentov, ekonomika gospodarjenja z gozdovi, nove tehnologije za delo v gozdu, gozdne pedagogike, gojenja in varstva gozdov v zvezi s prilagajanjem ter večanjem odpornosti gozdov na podnebne spremembe, upravljanje z gozdovi v primeru naravnih nesreč in pojava škodljivcev ter implantacijo ukrepov za preprečevanje vnosov posebej nevarnih bolezni in škodljivcev v gozdne ekosisteme.

Ena izmed aktivnosti (delavnic) v povezavi z razvrščanjem lesnih sortimentov je potekala tudi ob svetovnem dnevu gozdov na Magolniku (občina Radeče) ki jo je ZGS pripravil v sodelovanju in za člane Društva lastnikov gozdov Sopota – Laško ter Društva lastnikov gozdov Mirenske doline. Ob tej priliki je za Kmečki glas dip. inž. gozd. Roman Črnič iz ZGS, ki je vodil terensko delavnico, pripravil tudi krajši strokovni nasvet o pravilnem krojenju lesa.

PRAVILNO KROJENJE LESA ZA VEČJI PRIHODEK

Krojenje gozdnih lesnih sortimentov je za lastnika gozda izredno pomembno. Lastnik ali sekač bi moral drevo, ki je raslo v njegovem gozdu 100 ali več let, pravilno razžagati (skrojiti), da bi s prodajo lahko pridobil čim večji prihodek. Razlika v prihodku od prodaje med pravilno in nepravilno krojenim sortimentom je lahko zelo velika. Pri listavcih lahko tudi (nekajkrat) preseže strošek izvajalca del, ki poseka in spravi les.

Za pravilno krojenje je pomembno dobro poznavanje napak lesa, trenutnega stanja trga z gozdnimi lesnimi sortimenti (po kakšnem lesu je večje povpraševanje) ter pravilno merjenje sortimentov. Za lastnika gozda bi moral biti prvi korak po izbiri dreves za posek z revirnim gozdarjem Zavoda za gozdove Slovenije, da kontaktira različne odkupovalce lesa ter se pozanima, kakšne so potrebe po sortimentih, ki jih lahko lastnik pričakuje v svojem gozdu, kakšna je njihova trenutna cena ter kako, na kakšne dolžine, želi imeti odkupovalec skrojen les (kombinirani hlodi listavcev ali posebne dolžine iglavcev za gradbeni les). Dolžina hlodovine je pomembna tudi zaradi transporta lesa, kar pa najbolje pozna ravno odkupovalec lesa.

Za klasificiranje gozdnih lesnih sortimentov v Sloveniji največkrat uporabljamo Pravilnik o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov iz gozdov v lasti Republike Slovenije iz leta 2020. SiDG je upravljalec teh gozdov in hkrati tudi največji ponudnik lesa v Republiki Sloveniji. Zato tudi končni kupci pogosto uporabijo ta pravilnik. Odkupovalci v zasebnih gozdovih pa pogosto spreminjajo kriterije v skladu s ponudbo in povpraševanjem ter s pogoji, ki jih postavi končni kupec sortimentov. Zato se njihovi kriteriji glede na prej omenjeni pravilnik lahko tudi razlikujejo.

NAPAKE LESA

Napake lesa v grobem ločimo na:
Napake oblike:
koničnost – značilna za malolesna debla (debla dreves s travnikov), nastopi tudi v zgornjem delu debla (vrhač)
zavitost – lesna vlakna so razporejena spiralno
krivost – zakrivljenost predstavlja odklon debla od navpične (ravne) osi
ovalnost – je napaka oblike, ko po obliki kos ni okrogel, ampak ovalen
žlebatost – je napaka oblike, ko obod sortimenta ni pravilen, ampak vžlebljen

Napake v strukturi lesa:
grče – del veje vklopljen v deblu
pri iglavcih:
zrasle – neizpadne grče
nezrasle – izpadne grče
pri listavcih:
zdrave grče – nastane po odstranitvi zdrave veje drevesa
slepice – označujejo mesto odloma vej na skorji (v deblu praviloma obgniti)
reakcijski les – nastaja zaradi izravnave nagnjenih debel v pokončni položaj
ekscentričnost – je odmik stržena od geometričnega središča prečnega prereza sortimenta
dvojno srce – nastane, kadar se zrasteta dve debli
razpoke – nastanejo zaradi notranjih napetosti v deblu ali pa zunanjih vplivov na sortiment
kolesivost – so krožne razpoke v deblu med branikami (letnicami)
smolni žepi – so prostori (pri iglavcih) lečaste oblike v lesu, ki so ali so bili napolnjeni s smolo
Napake zaradi zunanjih vplivov:
rdeče srce – prepoznamo po nepravilno oblikovanem rdečerjavem obarvanem jedru
obarvanost – je sprememba naravne barve lesa, ki ne predstavlja zmanjšanja mehanskih lastnosti lesa
trohnoba – nastane zaradi razgradnje lesa z gljivami
poškodbe zaradi insektov – so poškodbe, ki jih povzročajo žuželke na neustrezno skladiščenih izdelanih sortimentih
površinske mehanične poškodbe – so različnega zunanjega izvora
poškodbe skorje – lahko nastanejo zaradi sončnih opeklin, rebravosti in nekroze
tujki v lesu – žeblji, šrapneli,….
Vse napake ne vplivajo enako na kakovostni razred gozdnih lesnih sortimentov. Najboljši (najdražji) kakovostni razredi dopuščajo le manjše napake oblike, medtem ko ostalih napak ne dopuščajo. Slabši kot so kakovostni razredi, bolj so lahko prisotne tudi ostale napake. Seveda pa morajo biti najkakovostnejši sortimenti debelejši (praviloma nad 45 cm).

Najpogostejše napake pri krojenju lesa

Krojenje listavcev na 4 m. – Hlodovina listavcev se prične pri dolžini 2,5 m in se stopnjuje po 10 cm. Tako da v praksi pri krojenju listavcev ne rabimo metra temveč moramo poznati samo napake ter seveda paziti, da hlod ni prekratek (krajši od 2,5 m). V dogovoru z odkupovalcem pogosto delamo kombinirane hlode. To pomeni, da je v enem daljšem hlodu (do približno 10 m) lahko tudi več različnih sortimentov (recimo A1, A2, in B kakovostni razred).

Krojenje iglavcev – »vse na 4 m«. Ko iglavce krojimo, moramo biti pozorni da izrežemo napako (gniloba). Lastniki ali sekači pogosto prve hlode iglavcev skrojijo na 4 m, pri tem pa ne izločijo rdeče gnilobe srca, ki je na čelu. Tako potencialni hlod kvalitete A2 ali A spremeni v kvaliteto D oziroma celulozo.

Sortimenti kakovostnega razreda A1 ali A2 so lahko dolgi 2 m ali več, vendar se je o tem potrebno dogovoriti z odkupovalcem. Tako kvalitetni hlodi so namreč zelo redki in jih je posledično tudi težko prodati (je le malo kupcev).

Pri iglavcih se klasificira sortiment glede na najslabši meter (največ napak). Odkupovalci imajo različne kupce, ki potrebujejo tudi pogosto različne dolžine sortimentov (3m, 4m ali 5m). Tako lahko pri krojenju lesa izločite napako, ki se nahaja na 10. m hloda tako, da hlod odrežete 4m in 5m nato izrežete napako iz hloda (celuloza) in nadaljujete s krojenjem. Največja napaka pri krojenju je seveda trohnoba v hlodih, ki je nedovoljena tako pri kvalitetnih hlodih listavcev in tudi iglavcev.

MERJENJE

Tudi merjenje je pri krojenju lesa zelo pomembno. Dolžino izražamo v metrih, zaokroženo navzdol na eno decimalno mesto. Merimo vedno najkrajšo razdaljo med paralelnima prerezoma. Praviloma pričnemo z merjenjem pri prvem hlodu na polovici strehe zaseka. Razdaljo vedno zaokrožujemo navzdol. Za merjenje uporabljamo sekaški meter, ki ima natančnost najmanj en centimeter. Nikoli se ne poslužujemo metrskih lesenih palic ali mizarskih oziroma drugih krajših metrov, saj v primeru, da odžagamo prekratek hlod pri iglavcu, (namesto 4,10 m le 4,02 m) ga odkupovalec odkupi kot 3 metre dolg hlod.

Pri merjenju moramo upoštevati tudi nadmero pri hlodovini, ki znaša minimalno 1 % dolžine sortimenta, vendar najmanj 6 in največ 20 cm (merjeno na najkrajšem delu). V praksi dajemo nadmere pri iglavcih 10 cm na vsakih 4 metre ali sortiment. Pri listavcih pa 10 cm na sortiment in se imenuje zaščita sortimenta.

Premer merimo z gozdarskim kljunastim merilom (premerko) in se meri na en centimeter natančno. Srednji premer sortimenta se meri na polovici hloda. Pri tem pri hlodih do premera 20 cm izmerimo eno meritev, pri hlodih debelejših od 20 cm pa izvedemo dve meritve na sredini hloda, ki sta pravokotni ena na drugo ter v kolikor je mogoče predstavljata najmanjši in največji premer na mestu merjenja. Vsaka meritev se zaokroži navzdol na centimeter natančno, srednji premer pa je povprečni premer obeh meritev, zaokrožen navzdol na centimeter natančno. Premer se določa brez skorje (lubja). Dvojno debelino lubja se odšteje od izmerjenega premera. Debelina lubja se lahko izmeri na merjenem hlodu, lahko se odšteva na podlagi dogovora s kupcem, obstajajo pa tudi različne tabele, ki podajajo debelino lubja glede na drevesno vrsto in premer debla.

Volumen sortimenta se izračuna na podlagi Huberjeve formule:

V=(π / 4) x d² x l x (0,0001)

V = volumen v kubičnih metrih na dva ali tri decimalke natančno

d = srednji premer brez skorje v centimetrih

l = dolžina v metrih

π = število PI v izračunih se lahko uporablja vrednost 3,1416

V današnjem času pa je seveda najlažje uporabiti aplikacijo na naših pametnih telefonih in z njihovo pomočjo izračunati volumen, kot so Timberlog, Računalo za les, CubaLogs …

Za vse, ki jih krojenje lesa zanima bolj podrobno, ZGS po Sloveniji organizira izobraževanje o krojenju. Informacije o izobraževanjih so objavljene na www.zgs.si (https://www.zgs.si/assets/uploads/files/vsebine/2/4/3/0/termini-usposabljanja-s-kontakti-marec25-3.xlsx).