Puconci
Smo v času žetve, ko se s polj pospravlja zlato klasje ječmena, pšenice in rži. Čeprav je bila letošnja letina zelo slaba glede pridelka, saj je rasti botrovalo slabo vreme, spomladanska zmrzal, veliko dežja in zelo dolgo hladno obdobje. Kmetje danes svoj pridelek s polj pospravljajo s kombajni, v spomin na nekdanje čase, ko so to počeli ročno, pa so člani Turistično-kulturnega društva Puconci v nedeljo, 16. julija, pripravili etnološko prireditev žetev po starem. Ročna žetev je potekala ob osnovni šoli Puconci, eko učilnici Osnovne šole Puconci in poskusni šolski njivi, kjer je bila posejana pšenica. Pred začetkom žetve sta vse zbrane pozdravila in poudarila namen prikaza predsednica društva Vesna Maučec in član društva ter pobudnik vsakoletne prireditve Karel Vratarič. Želja društva je, da bi drugo leto starejši to etnološko opravilo prepustili mlajšim članom društva, da bi se to znanje in opravilo prenašalo naprej na mlajše generacije. Velika večina se jih je za žetev na nekdanji način obleklo v nekdanja oblačila, kot so jih nekoč v času žetve nosili njihovi predniki. Možje so imeli na glavi slamnate klobuke, ženske pa rute. Najprej so sklepali in nabrusili kose in srpe. To delo je opravil vaški kovač Franc Franko, ki je vsakemu koscu še nastavil leseni lok na kosi, da klasje lepše pada. Žetve se je udeležil tudi najstarejši član Štefan Kuhar, ki šteje 75 križev življenja. Preden pa so kosci in pobiralke klasja odšli žet na njivo, so jim postregli še kislo juho. Med samo žetvijo pa so jim dekleta na njivo prinesla vinsko kapljico iz bližnjega vinograda na Vaneči. Ko so poželi pol njive, so se po stari kmečki navadi posedli za skupno mizo in bili postreženi z domačimi ocvirkovimi pogačami ter makovo in orehovo potico. Ko so poželi, so pšenične snope zložili v križe. V posamezni križ gre 25 požetih snopov. Žetev je bila nekdaj lepo opravilo. Pazilo se je na vsako zrno …, otroci so v »korble« ali slamnate košare na njivi brali odpadlo klasje pšenice. Vaščani pa so si ob žetvi in mlačvi medsosedsko pomagali.
Jože Žerdin