Ker se je Slovenija s sprejetim Strateškim načrtom zavezala, da bo ohranjala 33.000 hektarjev trajnih travnikov znotraj Nature 2000, se območja okoljsko občutljivega trajnega travinja (OOTT) iz dobrih 19 tisoč hektarjev povečujejo na 32.600 hektarjev. Pri tem predstavlja največji problem dejstvo, da odvzem statusa OOTT po mnenju pristojnih institucij ni dopusten. S tem se izgublja orna kmetijska zemlja, ki bi morala biti namenjena pridelavi hrane. Problematiko vedno večjega obsega OOTT je na pobudo državnega svetnika in predsednika komisije za kmetijstvo Branka Tomažiča, KGZ Nova Gorica in KGZ Ljubljana – izpostava Cerknica, obravnaval tudi Državni svet. Svoje sklepe so naslovili na Vlado RS in v vednost Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ter Ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP).

DS meni, da je ureditev, po kateri se zemljiščem dodeljuje status OOTT brez soglasja lastnikov, nedopustna in neupravičena. Arbitrarno določanje statusa OOTT na kmetijskih zemljiščih v zasebni lasti pomeni nedopusten in grob poseg v zasebno lastnino, za katerega se niti ne izplačuje pravična odškodnina, kot je to urejeno npr. za vodovarstvena območja. Ker gre za neupravičeno povečanje ter nesorazmerno porazdelitev po celi Sloveniji, je to v neskladju s cilji zagotavljanja večje prehranske samooskrbe. DS nasprotuje širjenju OOTT na ornih površinah, saj je delež orne zemlje v Sloveniji najnižji v EU, potrebujemo pa več poljščin, zelenjave in žit. Zato naj MKGP čim prej pristopi k pripravi sprememb, da bo na OOTT omogočen kolobar, sajenje kulturnih rastlin ter da ne bo preoravanje sankcionirano. Uredbo o pravilih pogojenosti pa naj se spremeni tako, da bo kmetijska zemljišča mogoče uporabljati za kmetijsko pridelavo.

POT V PREHRANSKO ODVISNOST
Kmetijske institucije in kmetje v Vipavski dolini opozarjajo, da je nedopustno širjenje območij OOTT na intenzivnih ravnih kmetijskih površinah, ki so bile v preteklosti meliorirane, urejene z drenažami in z namakalnim sistemom (npr. Vogršček). S tem ukrepom tovrstne površine niso več primerne za pridelovanje hrane, čeprav je to njihov osnovni namen. Po zadnjem povečanju obsega teh površin imajo status OOTT praktično celotne vasi. S podobnimi težavami se soočajo tudi v Prekmurju na območju Goričkega, kar že močno vpliva na demografsko sliko. V zadnjem času je tudi v občini Cerknica velik del kmetijskih zemljišč, vključno z njivami prve kategorije, podvržen ukrepu OOTT. Torej so status OOTT dobila kmetijska zemljišča najvišjih bonitetnih razredov, ki so kot taka tudi obdavčena, z novo ureditvijo pa je njihova uporaba omejena zgolj na travinje.
Prepoved oranja predstavlja velik problem tudi za mlade prevzemnike, ki ne bodo mogli izpolniti poslovnih načrtov, izdelanih ob prevzemu kmetije. Čeprav se npr. problematika majskega hrošča lahko rešuje ravno z oranjem, pa napadi škodljivcev ali divjadi ne predstavljajo izjem od prepovedi oranja.
Državni svet presenečajo podatki Ministrstva za naravne vire in prostor, da se kljub vsem okoljskim ukrepom, ki se že izvajajo, stanje biodiverzitete slabša. Spodbuja se večjo porabo hrane rastlinskega izvora, možnosti njene pridelave pa se znatno zmanjšujejo.

ZLOČIN PROTI SLOVENSKEMU NARODU
Državni svetnik Branko Tomažič pravi: »Kmetijske organizacije, ki smo sodelovale pri sprejemanju strateškega načrta, smo bile s tem režimom prvič seznanjene dan po tem, ko je bil strateški načrt oddan na Vlado RS. Nedopustno je, da na zemljiščih, kjer bi morala biti intenzivna pridelava z namakanjem, predpišeš OOTT. Temu kmetje in tudi lokalne skupnosti nasprotujejo. Tak poseg v lastnino je nesprejemljiv, pravno pa vzdrži le, če so vse druge možnosti že izčrpane. V tem primeru ni tako, saj lahko država Naturo prenese na degradirana območja, planinske pašnike in ravno tako OOTT. Tu imamo kmetje argumente za presojo ustavnosti, ki jo bomo po vsej verjetnosti prek DS RS tudi napisali. Ne razumem kmetijskega ministrstva in vlade, da se tako naseda okoljevarstvenikom ter brezbrižno omejuje pridelavo hrane na kmetijskih zemljiščih. Zame je to zločin proti slovenskemu narodu, in sicer zaradi zmanjševanja samooskrbe, uničevanja podeželja in kmetstva. Namesto da bi bil cilj pridelati zadostne količine hrane, je cilj pridelati manj ter s tem odpirati vrata tuji hrani dvomljive kakovosti.«

ODGOVOR VLADE RS
Vlada RS je v odgovorih na sklepe DS med drugim zapisala: »Območja OOTT je na podlagi strokovnih ocen z upoštevanjem stanja varovanih vrst in habitatov znotraj območij Natura 2000 določil Zavod RS za varstvo narave. Povečanje pa je v procesu pogajanj za strateški načrt izrecno zahtevala Evropska komisija. Izhodišče za pogajanja so bili vsi trajni travniki znotraj Nature 2000, ki jih je v obsegu 75.000 hektarjev. Povečanje je tudi rezultat uradnega opomina Evropske komisije. To, da je neka površina v območju OOTT, še ne pomeni, da se je ne sme spreminjati ali preoravati. Spreminjati ali preoravati se ne sme samo kmetijskih zemljišč znotraj OOTT, ki dobijo status OOTT. Status OOTT pa dobijo samo trajni travniki, orne površine pa ne. Predmet varovanja so GERK-i z rabami 1300 – trajni travnik, 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi in 1222 – ekstenzivni sadovnjak, ki je trajno zatravljen. Znotraj območja OOTT je na obstoječih njivskih površinah dovoljena običajna kmetijska raba, vključno s preoravanjem in kolobarjenjem poljščin, ob upoštevanju veljavnih predpisov. Enako se obstoječe trajne nasade lahko uporablja v skladu s kmetijsko prakso in veljavnimi predpisi. Za vlagatelje zbirne vloge za uveljavljanje intervencij iz strateškega načrta pa ni dovoljeno spreminjati trajnega travinja (z že omenjenimi rabami GERK-ov), vključno s prepovedjo preoravanja teh površin.«

MLAČNI SKLEP MATIČNIH ODBOROV V DRŽAVNEM ZBORU
To problematiko so obravnavali tudi na skupni seji Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vladi RS so dali predlog, da pri sprejemanju uredbe o programu upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023–2028 upošteva strokovne pripombe deležnikov in zasleduje načelo prožnosti pri iskanju rešitev za kmete, ki živijo na teh območjih.