Problematika škod po volkovih je v Sloveniji očitno za odgovorne še vedno tabu tema, ki se ji ob pasivnosti stanovskih kmetijskih organizacij še naprej uspešno izmikajo in dopuščajo, da se z zaščitenimi vrstami divjih živali ne upravlja aktivno. In niti še nimamo ustreznih strategij upravljanja z njimi. Glede omenjene pasivnosti in glede klicev prizadetih kmetov ter našega poročanja o tej temi smo iz uredništva Kmečkega glasa o teh problemih pred dobrim mesecem izčrpno seznanili tudi evropskega poslanca Franca Bogoviča, ki je član odbora za kmetijstvo v evropskem parlamentu. Seznanili smo ga tudi z aktivnostmi avstrijskih koroških kmetov na tem področju.

Iz Bruslja so nam sporočili, da sta se na to temo poslanca Franc Bogovič (Slovenija) in Herbert Dorfmann (Italija) srečala s predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice avstrijske Koroške (Landwirtschaftskammer Kärnten = LK) v Evropskem parlamentu.

Kot nam je sporočil zbornični svetnik LK Štefan Domej (Skupnost južnokoroških kmetic in kmetov), so predstavniki Deželnega sveta Koroške in Koroške kmetijske gozdarske zbornice v Bruslju priložnost na ravni EU izkoristili za pogovor glede problematike volkov. Predan je bil tudi soglasno sprejet sklep (resolucija) na zadnjem občnem zboru Landwirtschaftskammer Kärnten (LK). Osrednja pri tem je zahteva, da se Koroška po vzoru Švedske prizna kot območje brez volka.

Eno prvih srečanj delegacije, v kateri je bilo 21 zborničnih svetnikov LK, je bilo s Humbertom Delgadom Roso, direktorjem področja biološke raznovrstnosti pri Evropski komisiji, ki so mu ponovili zahtevo iz resolucije.

Zahteva: Na Švedskem Evropska komisija sprejema pristop območij brez volkov, saj velja, da ima ohranjanje tradicionalne reje severnih jelenov višjo prednost kot stroga zaščita vrst v skladu z habitatno direktivo. Kar je mogoče na Švedskem, mora biti mogoče tudi na Koroškem.

PO ŠVEDSKI BREZ VOLKOV TUDI NA KOROŠKEM?

Predstavniki deželnega sveta Koroške so v Bruslju ​​zaveznika našli v evropskih poslancih Franciju Bogoviču in Herbertu Dorfmannu (Italija). Južnotirolec Dorfman, ki je namestnik predsednika odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja v Evropskem parlamentu, se problematike volkov zaveda in je zato obljubil vso podporo koroški pobudi. Delegacija LK je imela nadaljnje pozitivne pogovore z direktorjem Andräjem Rupprechterjem iz posebnega odbora za kmetijstvo pri Svetu Evropske unije in z Gregorjem Schusterschitzem, namestnikom vodje stalnega predstavništva Avstrije pri EU. Delegacija LK se je v pogovoru s sogovorniki v Bruslju izrecno sklicevala tudi na obstoječo Alpsko konvencijo, ki še posebej varuje alpsko regijo ter planine in pašnike.

 Poudarili so, da je tradicionalno planšarstvo in pašništvo v bistvu primerljivo s tradicionalno rejo severnih jelenov na Švedskem. V skladu z načelom enakopravnosti, ki je zapisano v evropskih pogodbah, mora biti torej omogočena določitev območij brez volka tudi v alpskem prostoru, tako da mora biti celovit in nebirokratski odstrel volkov zakonsko dovoljen.

V državni pogodbi med osmimi alpskimi državami in EU se pogodbenice zavezujejo, da bodo varovale preživetje prebivalstva ter zagotavljale ravnotežje med gospodarskim, ekološkim in socialnim razvojem.

Habitatna direktiva, ki predvideva strogo zaščito volkov, čeprav niso na rdečem seznamu ogroženih vrst in njihova populacija vsako leto celo narašča, je v neposrednem nasprotju s prevladujočo Alpsko konvencijo.

»Če EU lastne zakone jemlje resno, potem mora to direktivo spremeniti in znižati varstveni status za volkove ter omogočiti območja brez volkov v alpskem prostoru!« je bilo bistvo bruseljskih pogovorov med predstavniki avstrijskih koroških kmetov in politiki v Bruslju.

Srečanje predstavnikov Kmetijsko gozdarske zbornice z avstrijske Koroške s poslancema Francem Bogovičem (Slovenija) in Herbertom Dorfmannom (Italija). Fotografija: Pisarna evropskega poslanca Franca Bogoviča