Med lastniki se pogosto pojavljajo vprašanja, kot na primer: zakaj plačujem pristojbino za gozdne ceste, če na moji parceli ni ceste, zakaj plačujem, če gozd meji na domačijo in les spravljam direktno iz gozda po svojem zemljišču na domače dvorišče in ne uporabljam nobene ceste … V uredništvo klice na temo plačevanja pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest prejemamo vsak dan. Lastniki gozdov si namreč želijo podrobnejših pojasnil okrog plačevanja pristojbin za gozdne ceste. Za podrobnejše pojasnilo smo zaprosili mag. Roberta Režonjo, generalnega direktorja Direktorata za gozdarstvo in lovstvo pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS.

Plačevanje pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest določa zakon o gozdovih, natančneje pa jo definira uredba o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest (uredba). Kot pravi Robert Režonja, pristojbino plačujejo lastniki gozdov (fizične in pravne osebe), ki so vpisani v katastrskem operatu na dan 30. junija leta, za katero se pristojbina odmerja. Pristojbina se ne plačuje od varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom in od gozdov v območjih, ki s cestami niso odprta. »Kot določa zakonodaja, je lastnik gozda dolžan plačevati pristojbino, četudi skozi določene gozdne parcele ne poteka cesta,« pravi Režonja in dodaja: »Naj poudarim, da uredba ne govori o ″gozdovih brez cest″, ampak o ″gozdovih v območjih, ki s cestami niso odprta″. Pri tem je treba upoštevati, da gozdne ceste ne odpirajo samo parcel, skozi katere potekajo, ampak odpirajo določeno vplivno območje, ki zajema tudi parcele brez gozdnih cest. Uredba pri definiranju pojma ″gozdovi, ki s cestami niso odprti″ ne govori le o gozdnih cestah, temveč tudi o drugih cestah, kar so lahko tudi javne ceste in te dejansko odpirajo dobršen del slovenskih gozdov.«

Pristojbina se obračunava po stopnji 14,7 % od katastrskega dohodka gozdnih zemljišč.

»Šteje se, da območje ni odprto s cestami, če je večje od 100 hektarjev in je povprečna spravilna razdalja več kot 1200 metrov in več kot 800 metrov za spravilo z žičnico. Parcelne številke gozdov v teh območjih Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) vsako leto sporoči Finančni upravi RS (FURS). ZGS vodi evidenco o gozdnih cestah in oceni površino neodmerjenih gozdnih cest, ki se odšteje pri osnovi katastrskega dohodka za odmero davka in drugih dajatev.

Vsako leto mora ZGS posredovati FURS-u sezname tistih gozdnih parcel, za katere se pristojbina ne plačuje, in podatke ocen površine gozdne ceste na parceli, ki se odšteje pri osnovi za določitev katastrskega dohodka. Višina pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest je namreč odvisna od višine katastrskega dohodka na gozdna zemljišča in znaša 14,7 % od katastrskega dohodka zasebnih gozdov in 20 % katastrskega dohodka državnih gozdov.

Pristojbino lastniki gozdov plačajo FURS-u, ki jo nato na podlagi metodologije za izračun razdeli na občine, ki potem zagotavljajo izvedbo vzdrževanja gozdnih cest ne glede na lastništvo (izbira izvajalca, pogodba, plačilo …). Naloga ZGS je, da pripravi letni program vzdrževanja gozdnih cest in izvaja nadzor nad opravljenimi deli.«

 KD NA GOZDNA ZEMLJIŠČA

Ker je znesek plačila pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest odvisen od katastrskega dohodka gozdnega zemljišča (KD), smo Roberta Režonjo povprašali tudi o njegovi višini in izračunu. Kot pravi, se KD na gozdna zemljišča določi kot seštevek katastrskega dohodka glede na rastiščni koeficient in katastrskega dohodka glede na boniteto zemljišča.

Pri določitvi lestvic katastrskega dohodka za gozdna zemljišča za obdobje 2023–2025 je bilo upoštevano:

– povprečni tržni prihodek na podlagi ekonomskega računa za gozdarstvo za leta 2016–2020, zmanjšan za normirane stroške (80 % tržnega prihodka), v višini 49,51 milijona evrov;

– površine gozdnih zemljišč, evidentirane v zemljiškem katastru na dan 15. marca 2022 (skupno 1.192.326,76 ha), in faktorji korekcije katastrskega dohodka, ločeno po razredih rastiščnega koeficienta in bonitetnih točk.

Lestvica katastrskega dohodka glede na rastiščni koeficient

Lestvica katastrskega dohodka glede na boniteto

Pri odmeri KD pa se upoštevajo tudi odstotki zmanjšanja KD na območjih posebnih režimov. V primeru KD na gozdna zemljišča  za obdobje 2023–2025 so to: Gozdni rezervati oziroma gozdovi s posebnim namenom brez ukrepanja (100% zmanjšanje); Varovalni gozdovi, za katere je v gozdnogospodarskih načrtih določen možen posek (75% znižanje); Varovalni gozdovi, za katere v gozdnogospodarskih načrtih ni možnega poseka (100% znižanje), Gozdovi, ki so zaprti po predpisih, ki urejajo pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest (75% znižanje). Odstotki zmanjšanja katastrskega dohodka se upoštevajo na delež parcele, ki ga pokriva posamezno območje posebnega režima. Za območje parcele, na katerem se prekriva več posebnih režimov, se upošteva odstotek zmanjšanja katastrskega dohodka režima z največjim odstotkom zmanjšanja.

Pavšalno ocenjen dohodek iz naslova uporabe kmetijskih in gozdnih zemljišč se v novem obdobju 2023–2025 ohranja na približno enaki ravni kot v prejšnjem obdobju. Za nekatere vrste rabe zemljišč pa se zvišuje skladno s povišanjem obsega prihodkov iz pridelave na teh zemljiščih. Predvsem se povišuje katastrski dohodek na hmeljiščih (za 56 %), na oljčnikih (za 59 %) in na vinogradih (za 30 %). Za druga obdelovalna zemljišča ostaja katastrski dohodek na približno enaki ravni kot v obdobju 2020–2022, na trajnih nasadih pa se celo nekoliko znižuje (za 5 %). Katastrski dohodek za gozd se v povprečju zvišuje za okoli 8 %, pavšalna ocena dohodka na čebelji panj pa se zmanjšuje za več kot 21 %.