Kmetijsko zemljišče v zaraščanju je zemljišče, ki je v prostorskem načrtu lokalne skupnosti po namenski rabi prostora opredeljeno kot kmetijsko zemljišče in je v skladu z Zakonom o kmetijstvu. Kmetijsko zemljišče v zaraščanju po definiciji Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obsega zemljišča, ki se zaraščajo zaradi opustitve kmetovanja ali preskromne kmetijske rabe. Na njih se pojavlja mlado olesenelo ali trnasto rastje ter drevesa in grmičevje, običajno različnih starosti, katerih pokrivnost je 20–75 %.

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (Sklad) temelji na načelu trajnostnega gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči in kmetijami v državni lasti ter njihove zaščite tako v lastniškem smislu kot tudi v smislu varovanja proizvodnega potenciala zemljišč. Zato tudi Sklad vzpodbuja agromelioracijska dela, med njimi tudi odpravo zaraščenosti. Odpravljanje zaraščanja se izvaja z agromelioracijskimi deli, katera izboljšujejo fizikalne, kemijske in biološke lastnosti tal ter izboljšujejo dostop na kmetijsko zemljišče, obsegajo ukrepe izravnave zemljišč, krčitev grmovja in dreves, nasipavanje rodovitne zemlje, odstranitve kamnitih osamelcev, ureditve poljskih poti, izdelave in razgradnje teras, ureditve gorskih in kraških pašnikov, ureditve manjših odvodnjavanj, apnenja in založnega gnojenja.

 PRIMER DOBRE PRAKSE

Na ekološki kmetiji Gomol iz Kočevja sedaj redijo krave dojilje, v preteklosti pa so se ukvarjali z pridelavo ekološkega mleka. Trenutno na kmetiji redijo skupaj 140 živali od kateri je 70 krav 40 plemenskih telic ostalo pa so teleta. Gospodar kmetije ima sedaj v zakupu 263 ha zemljišč od Sklada. Na tem območju so začeli kmetovati leta 1990, kot zakupnik Kmetijskega gospodarstva Kočevje, tedanjega upravljalca zemljišč, od leta 1993 pa imajo zemljišča v zakupu od Sklada. Na zemljiščih, so že v preteklosti izvajali veliko agromelioracij oz. odpravljali zaraščenost. Ko so pričeli s kmetovanjem je bilo po oceni gospodarja cca. 50 ha zemljišč primernih za kmetovanje, sedaj pa imajo že 170 ha zemljišč očiščenih in primernih za kmetijsko rabo. Kar je zelo pohvalno in je lep primer odpravljanja zaraščenosti ter vzpostavitev kmetijskih zemljišč, primernih za kmetijsko rabo.

Agromelioracija ima nedvoumno pozitiven učinek na obdelanost kmetijskih zemljišč. Zaradi lažje obdelave zemljišč se upočasni ali ustavi zaraščanje kmetijskih površin, posamezne obdelovalne površine so večje, dostopne poti pa krajše. Tako se obdela več zemljišč, tudi tista, ki so bila prej neobdelana.