Prihodnost mlečnega sektorja v alpskih območjih ogrožena
V Strasbourgu je prejšnji mesec potekala okrogla miza o prihodnosti prireje mleka v alpskem svetu po ukinitvi mlečnih kvot. Okrogla miza je potekala v organizaciji evropskih poslancev EPP Herberta Dorfmanna iz Italije (južna Tirolska), Elisabeth Köstinger iz avstrijske Koroške in Michela Dantina iz Francije, skupaj s poročevalcem Evropskega parlamenta pri Poročilu o prihodnosti mlečnega sektorja v EU Jamesom Nicholsonom. Osrednji gost dogodka, ki se ga je udeležil tudi evropski poslanec iz Slovenije Franci Bogovič, je bil evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Phil Hogan. Razprave so se udeležili številni pridelovalci iz alpskih območij Avstrije, Italije, Francije in Nemčije, ki so prisotnim predstavili težave, s katerimi se spopadajo ob prireji mleka na teh območjih in potencialne nevarnosti, ki grozijo po sprostitvi mlečnega trga v Evropi.
Ena izmed ključnih kmetijskih panog na območju Alp je mlekarstvo, ki pa bo zaradi težjih pogojev za pridelavo in višjih stroškov proizvodnje v primerjavi z ravninskimi območji, na katerih je skoncentrirana tako mlečna pridelava kot predelava, po sprostitvi mlečnih kvot ogrožena. To ogroženost je že čutiti, saj veliki rejci, ki jim je zadnje čase cena mleka padla še bolj kot na slovenskem trgu in ki se zavedajo, da bo ta še padla, vidijo rešitev v ekonomiji obsega, torej povečevanju pridelave. In potem bo mlekarstvo na območju Alp še težje konkuriralo ravninski pridelavi. S tem pa bo ogroženo tudi kmetovanje, ki je ključno za ohranjanje poseljenosti in delovnih mest na tem območju.
Memorandum o prihodnosti mlečnega sektorja v gorskih območjih
»Da do tega ne bi prišlo, je treba tako na strani Evropske komisije kot na strani držav članic EU, ki vključujejo alpska območja in med katerimi je tudi Slovenija, v okviru ukrepov Skupne kmetijske politike (SKP) poiskati takšne rešitve in vzpodbude, ki bodo ohranile kmetijsko proizvodnjo na teh območjih,« je za Kmečki glas povedal Franci Bogovič, ki je na okrogli mizi zastopal interese Slovenije. Bogovič je sicer član Odbora za regionalni razvoj in nadomestni član Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja v Evropskem parlamentu.
Kot je povedal, se predstavnik našega kmetijskega ministrstva okrogle mize ni mogel udeležiti. »Je pa državna sekretarka za kmetijstvo Tanja Strniša poskrbela, da sem razpolagal z vsemi potrebnimi informacijami in stališči,« je povedal Bogovič, ki je na srečanju podprl t. i. Strasbourški memorandum o prihodnosti mlečnega sektorja v gorskih območjih. Omenjeni memorandum so pripravile oblasti iz alpskih regij oz. zveznih dežel: Tirolska, Bavarska, Predarlberško, Trento, Bolzano – Južna Tirolska, Aosta in Furlanija – Julijska krajina. Naslovljen je na komisarja Hogana in za ohranitev proizvodnje v alpskih območjih med drugim predlaga vzpostavitev operativnega programa za proizvajalce mleka in mlečnih izdelkov na teh območjih. »Program naj bi izboljšal promocijo ter povečal investicije v raziskave in razvoj; hitrejše zmanjševanje razlik v shemi enotnega plačila za kmetije na gorskih območjih; večjo podporo kmetom pri registraciji kmetijskih izdelkov, povečanje podpore za avtohtone vrste goveda ter izboljšanja ureditve kolektivnega upravljanja pašnikov,« je še povedal Bogovič, ki je v razpravi na okrogli mizi izpostavil izjemen pomen pridelave mleka na hribovsko-gorskih območjih v Sloveniji: »Alpe se na vzhodu končujejo v Sloveniji, zato želimo aktivno sodelovati pri oblikovanju rešitev za nadaljnjo ohranitev prireje mleka. Dejstvo namreč je, da je v Sloveniji kar 45 odstotkov mleka prirejenega na teh območjih, prireja tudi ugodno vpliva na poselitev, ohranjanje krajine, razvoj turizma in ohranjanje delovnih mest. Zato mora biti ukrepanje po padcu mlečnih kvot hitro in učinkovito, alpske države pa morajo skupaj z Evropsko komisijo iskati rešitve, ki bodo kmete spodbujale k nadaljevanju proizvodnje.«
Kmetijski komisar ustanavlja Hoganov sklad
Okrogle mize v podporo poslanki Elisabeth Köstinger (ob italijanskemu poslancu Dorfmannu pobudnica priprave okrogle mize) se je udeležil tudi koroški Slovenec Hanzi Mikl, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Avstrijske Koroške. Komisar Hogan se zaveda, da je ohranitev pridelave mleka na območju Alp dražja kot drugod in da je izjemnega pomena za ohranitev poseljenosti, a poudarja, da znotraj SKP obstajajo številne možnosti za ohranitev konkurenčnosti mlečne proizvodnje ter da je tudi od držav članic samih veliko odvisno, katere ukrepe bodo sprejele. »Hogan je izpostavil ukrepe iz programa razvoja podeželja, kot so pomoč mladim kmetom, sofinanciranje stroškov prevoza mleka, proizvodno vezana plačila idr., ter ob tem izpostavil nujnost nastopa mlečne proizvodnje z območja Alp na tujih trgih. Predvsem na tistih, kjer obstaja povpraševanje po visoko kakovostnih kmetijskih pridelkih. »Hogan nam je tudi povedal, da so sicer napovedi za mlečni sektor v Evropi za letošnje leto ugodne,« je še povedal Bogovič in za konec dodal, da je komisar Hogan naznanil ustanovitev t. i. Hoganovega sklada, namen katerega je omogočiti ugodnejše financiranje naložb v kmetijstvo iz Evropske investicijske banke in ki bo uradno predstavljen čez nekaj dni.