Pri delu v gozdu naj bo varnost na prvem mestu

26 novembra, 2024
0
1

Sečnja in spravilo lesa v gozdu spadata med ene najbolj zahtevnih in tveganih opravil, saj so okoliščine dela v naravi vsakič drugačne in nanje delavec nima velikega vpliva. Še posebej zahtevno je delo v gozdu po naravnih ujmah, ko so v gozdovih obvisela drevesa. Tveganje za nastanek nesreč pa se lahko zmanjša z znanjem, uporabo pravilne tehnike dela in ustrezne opreme.

Znanje in zmožnost pravilne ocene nevarnosti, tehnike in poteka dela lahko bistveno pripomoreta k varnemu delu v gozdu. Lastnikom gozdov, če niso registrirani izvajalci gozdarskih dejavnosti, sicer zakonodaja ne določa potrebne strokovne usposobljenosti za delo v gozdu niti nimajo obveznosti po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu. Ker pa se Zavod za gozdove Slovenije zaveda pomena usposabljanja, že od leta 1995 organizira različne aktivnosti, namenjene osveščanju ter izobraževanju lastnikov gozdov za varno delo v gozdu. Predstavitve varnega dela potekajo na večjih kmetijsko-živilskih sejmih v Komendi in Gornji Radgoni, na posameznih večjih prireditvah ali na posebnih izobraževanjih po celi Sloveniji. Poleg tega že 24 let organizira Državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov, na katerem posamezniki dokazujejo izvrstno usposobljenost in so pomembni ambasadorji varnega dela z motorno žago tudi v širši zainteresirani javnosti.

NESREČA NIKOLI NE POČIVA

Delo v gozdu je zahtevno in naporno, zato se ga je treba lotiti z vsem spoštovanjem in dobro premišljeno, saj nesreča nikoli ne počiva. V letu 2023 se je nepoklicnim delavcem pri delu v gozdu zgodilo vsaj 48 nezgod, od katerih jih je bilo 16 smrtnih in najmanj 25 težjih. To so podatki iz Dnevnih informativnih biltenov Centra za obveščanje RS, sredstev javnega obveščanja in drugih virov. Največ je bilo lažjih poškodb, a jih večina ni zabeleženih. Letos se je po tako zbranih podatkih pri delu v gozdu zgodilo že najmanj 33 nezgod, od katerih so bile najmanj štiri smrtne. Razlogi za nesreče so različni, dosedanje izkušnje in analize nesreč pa so pokazale, da se jih večina pripeti zaradi podcenjevanja nevarnosti, ne-uporabe osebne varovalne opreme za delo, nepoznavanja tehnik dela, zastarelih ali slabo vzdrževanih delovnih naprav (motorna žaga, traktor) in slabe psihofizične pripravljenosti tistih, ki dela izvajajo (starost).

Večina nezgod se pripeti pri sečnji gozdnega drevja, kjer sta najbolj kritični fazi dela izdelava zaseka in podžagovanje, saj odločilno vplivata na način in smer podiranja drevesa. Dokaj pogoste so tudi nezgode pri sproščanju obviselih dreves.

PODIRANJE DREVESA – KLJUČNI KORAKI

Podiranje drevesa je razdeljeno v pripravljano fazo in podiranje. V prvem delu je bistvena izbira smeri podiranja in ocena potencialnih nevarnih situacij, čiščenje okolice in smeri umika ter obdelava korenovca. Pri samem podiranju pa je treba najprej narediti zasek, sledi podžagovanje in oblikovanje ščetine, nato še vstavljanje klinov in naganjanje drevesa do padca.

Pred začetkom dela mora sekač oceniti velikost in obliko krošnje drevesa, ki ga želi požagati, njegovo rast (nagnjenost, težišče, zdravstveno stanje …) in okolico drevesa, ki bi lahko vplivala na način dela, kot na primer konfiguracija terena, drevje/sestoj v okolici, infrastrukturni objekti ipd. Na podlagi opažanj določi smer in način podiranja drevesa.

Temu ustrezno nato določi smer, kam se bo umaknil, in si pripravi teren za varen umik. Tehniko dela prilagodi glede na stanje drevesa (prilagodi rez, tehniko oz. jakost naganjanja ipd.). Če ima drevo suhe veje ali vrhove, mora še posebej pozorno spremljati dogajanje v krošnji.

S pravilnim zasekom določi smer padanja drevesa, z zaključnim rezom pa oblikuje »ščetino«. Ta je osnova za varno podiranje, saj ščetina predstavlja vertikalna vlakna drevesa, ki preprečujejo nepričakovano premikanje drevesa in zagotavljajo smer padca. V trenutku, ko začne drevo padati, se mora sekač začeti umikati v varni smeri in pri tem spremljati gibanje krošnje in vej ostalih dreves, ki jih požagano drevo oplazi ali kako drugače vpliva nanje.

Usmeritve za pravilen zasek in način podžagovanja pri sečnji običajno raslega drevesa. Vir: ZGS

OBVISELO DREVO

Posebno pozornost in premišljeno ravnanje sekača terjajo obvisela drevesa. Smernice za varno delo navajajo, da je pri sproščanju obviselega drevesa treba uporabiti eno od naslednjih metod:

a) ščetino zarežemo neenako, tako da ostane čep, nato s pomočjo dovolj velikega in močnega kavlja ali žice zavrtimo drevo tako, da osvobodimo krošnjo iz podpornega drevesa in mu omogočimo, da zdrsi navzdol ob deblu podpornega drevesa;

b) s pomočjo dovolj močnega droga dvignemo obviselo drevo stran od smeri nagiba tako, da drevo pade na tla;

c) kot pri (b) vendar z uporabo ročnega škripca;

d) s pomočjo traktorja (s čeljustmi) ali drugega vitla potegnemo zasekano ali obviselo drevo. Kadar je takšna pomoč na voljo, je to najvarnejša izbira.

Priporočene tehnike za odstranjevanje obviselih dreves Vir: ZGS

Pri reševanju obviselih dreves se ne sme odžagovati drevesa po krajših kosih, podirati drevesa, na katerem je obviselo odžagano drevo, podirati drugo drevo čez obviselo drevo ter plezati na drevo in odsekavati vej. Pri takem početju je velika verjetnost za nesrečo.

KAJ PA PRIMERNA OPREMA

Za delo v gozdu je ključnega pomena ustrezna oprema. Med osnovno varovalno opremo sodijo: čelada, zaščitne rokavice, protiurezne sekaške hlače, primerna protiurezna obutev, mobilni telefon in komplet prve pomoči. Poleg tega je priporočljivo imeti tudi gozdarske kline, sekiro, cepin, žični nateg in škripec.

Delo v gozdu naj poteka v ugodnih vremenskih pogojih, pozoren je treba biti tudi na veter, dobro vidljivost in druge okoljske dejavnike. Delo je treba opravljati v spremstvu usposobljenega sodelavca, nikakor pa ni priporočljivo tvegati dela z neizkušenimi osebami, kot so otroci ali ostareli ljudje. Zelo pomemben je predhoden razmislek, kako ukrepati v primeru nesreče (obveščanje o lokaciji, prva pomoč …), mobilni telefon pa naj bo napolnjen in pri roki.

Še posebno pozornost zahteva posek in spravilo v ujmah poškodovanih dreves, kjer je običajno potrebna dodatna oprema in predvsem zelo dobra usposobljenost. Če terenske razmere to omogočajo, je v takih primerih strojna sečnja zagotovo najbolj varna. Tudi sicer naj osebe, ki niso vešče dela v gozdovih in niso ustrezno opremljene, za delo raje najamejo ustrezno usposobljene izvajalce. Takšne odločitve sicer praviloma zmanjšajo prihodek iz gozda, vendar je zdravje in življenje neprecenljivo in vedno na prvem mestu. Naj velja rek: Skrbno in varno v gozdu.

Nekaj nasvetov, kako izboljšati varnost pri delu v gozdu.

Andrej Grum, Tina Dolenc, Zavod za gozdove Slovenije