Jože Starešinič – Jurkov (2. januar 1958–16. november 2016) se je profesionalno ukvarjal s tekstilom in sodeloval v vseh stadijih vzpona in padca belokranjske tekstilne industrije, a njegova prava ljubezen je bila vedno glasba. Točneje – tamburica. S tem preprostim instrumentom se je spoprijateljil že v rani mladosti in ji ostal zvest do groba. Tudi v letih, ko so vsi okrog njega navdušeno nažigali rock and roll, je Jože mirno brenkal na tamburico. Zadnja leta je bil predvsem berdaš, drugače pa je v celoti obvladal cel tamburaški orkester in je lahko vskočil na katero koli mesto v tamburaški skupini. Bil je tudi prepričljiv gledališčnik, natančen organizator, učitelj, a vedno predvsem glasbenik. V najzgodnejših letih harmonikar, od desetega leta naprej pa predan tamburanju. Vse od otroštva je sodeloval v preloški folklorni skupini Lepa Anka, po njenem zatonu pa postal vodja in zaščitni znak Preloških muzikantov. Vrsto let se je leto za Preloške muzikante začenjalo 2. januarja, ko so pred »Jurkovo hižo« na Preloki peli in tamburali VSE NAJBOLJŠE ZA TE …, tako kot vrsto desetletij pred tem. A to ni več mogoče, saj jih je izvrsten glasbenik in dober človek žal veliko prezgodaj zapustil. Z njimi je prekrižaril vso Belo krajino, Slovenijo, velik del Evrope, pri načrtih za turnejo po Kanadi in ZDA pa ga je ustavilo pešajoče zdravje. V le petih letih obstoja Preloških muzikantov je z njimi nastopil 280-krat; 40 teh nastopov je bilo dobrodelnih. V različnih sestavah je nastopil tudi na večini prireditev Javnega zavoda Krajinski park Kolpa. Skupaj smo posneli tudi več dokumentarcev: Božič na Preloki (Vaš Kanal), Apnenica (RTV Slovenija), Steljarija (RTV Slovenija) … Skupaj smo se lotili tudi prvega koncerta Valček s Kolpo (tradicionalni koncert), poimenovan po istoimenski uspešnici, ki jo je na besedilo Tonija Gašperiča uglasbil Jože. Jože je omagal sredi projekta »Vojaška pesem«, ki smo ga skupaj peljali Preloški muzikanti in KP Kolpa. In še veliko, veliko podobnih dogodkov. Lotil se je najbolj smelih projektov, ki se jih pred njim v Beli krajini ni spomnil nihče. Marsikdo je za Preloko slišal le zaradi Preloških muzikantov, ki jih je ustanovil na pogorišču folklorne skupine, nato pa vodil in pripeljal do izjemne prepoznavnosti. Jože je sodeloval z različnimi društvi po Sloveniji in na Hrvaškem, najbolj pa z društvom Zora iz obmejnega Prilišča, s katerim nas veže veliko poslovnih in sorodstvenih ter prijateljskih vezi.

Boris Grabrijan