V tednu po posvetu pa je izjavo na to temo posebej za Kmečki glas podala ministrica Mateja Čalušić in ob tem izpostavila: »Kmetijstvo ni samo kmetovanje – je gospodarstvo, razvoj, poslanstvo in naša skupna varnost. A vse se začne in konča s skrbjo za kmetijska zemljišča in vodne vire. Če bomo znali ohraniti dovolj kakovostnih kmetijskih zemljišč in vodnih virov, bomo lahko proizvajali dovolj hrane. Če pa bomo zanemarili pomen kmetijstva in teh dragocenih naravnih virov, bomo postali še večji neto uvoznik surovin in hrane. Časi se spreminjajo. Po desetletjih relativne stabilnosti v preskrbi s hrano nas vse pogostejši izredni dogodki, kot so zdravstvene krize, geopolitične napetosti in konflikti ter naraščajoči vplivi podnebnih sprememb, opozarjajo na strateški pomen prehranske varnosti. Jasno postaja, da prehranska varnost ni samoumevna in da se moramo prilagoditi novim izzivom, tako v Sloveniji kot širše v Evropi.«

NARAVNI STRATEŠKI VIR

»Slovenija se že dolgo sooča s težavami pri zaščiti kmetijskih zemljišč, a smo doslej le redko uvedli resnično odločne ukrepe. Kmetijska zemljišča in kakovost tal sta temelj prehranske varnosti Slovenije. Brez teh temeljev ne moremo zgraditi učinkovitih in kratkih prehranskih verig. Kljub temu da se vsi zavedamo njihovega pomena, jih pogosto ne obravnavamo kot to, kar v resnici so – naravni strateški vir. To je naša varnost, naš ključni vir, ki zahteva odgovorno in premišljeno upravljanje. Podatki Evropskega statističnega urada (EUROSTAT) kažejo, da ima Slovenija enega najnižjih deležev njivskih površin na prebivalca v EU, kar od nas zahteva še bolj premišljene in odločne ukrepe za njihovo varovanje.«

OKREPITI BO TREBA VLOGO ZADRUG

»Ključna so vlaganja v znanje, nove tehnologije in rešitve, kot so namakalni sistemi. Zato je trajna zaščita najboljših kmetijskih zemljišč, še posebej tistih v lasti Republike Slovenije, nujna. Gre za približno 27.000 hektarjev njivskih površin, ki jih moramo zaščititi, opremiti z namakalnimi sistemi in uvesti ukrepe za odpornost pridelave in ohranitev zdravja tal. Naša odgovornost je preprečiti pozidavo ali opuščanje kmetijskih zemljišč, hkrati pa povečati njihovo produktivnost na trajnosten način, ki ohranja okoljsko ravnovesje. S temi izzivi se moramo soočiti že danes. Pomembno je tudi okrepiti vlogo zadrug ter vzpostaviti lokalne in regionalne oskrbovalne verige. Potrebujemo kratke verige, ki povezujejo proizvodnjo, predelavo, skladiščenje, pakiranje in distribucijo, kar omogoča stabilno oskrbo prebivalstva. Prednostno naj se vzpostavijo regionalni modeli za oskrbo vrtcev, šol, bolnišnic in domov za starejše z lokalno pridelano, kakovostno hrano. Ta ukrep je horizontalen in zahteva usklajevanje med ministrstvi. Na ministrstvu že pripravljamo zakonske podlage za trajno zaščito strateško pomembnih kmetijskih zemljišč. V prvem koraku bomo trajno zaščitili državna kmetijska zemljišča. Tako kot smo znali zavarovati vodne vire, moramo zaščititi tudi najboljša kmetijska zemljišča – oboje je neobnovljiv vir.«