Predlog zakona o kmetijskih zemljiščih
Nov predlog Zakona o kmetijskih zemljiščih (zakon) se je začel pripravljati že leta 2020, v preteklem decembru pa ga je Ministrstvo za kmetijstvo in prehrano (MKGP) dalo v javno obravnavo. Predlog zakona prinaša preko 30 vsebinskih sprememb na različnih področjih, od prostorskega načrtovanja, varstva kmetijskih zemljišč, prometa s kmetijskimi zemljišči, zakupa kmetijskih zemljišč, zemljiških operacij in postopke v zvezi z inšpekcijskim nadzorom. Trenutno je predlog zakona v parlamentarni obravnavi v Državnem zboru.
Kot je zapisal pripravljavec predloga zakona, MKGP, so cilji sledeči:
• vzpostaviti nadomeščanje kmetijskih zemljišč, če lokalna skupnost načrtuje spremembo namenske rabe kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča in območja mineralnih surovin (prerazporeditev namenske rabe stavbnih zemljišč v kmetijska zemljišča ob izpolnjevanju primerljive površine in kakovosti, vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč, izboljšanje pridelovalnega potenciala obstoječih kmetijskih zemljišč);
• če se na kmetijskih zemljiščih načrtuje prostorska ureditev državnega pomena, s katero bodo kmetijska zemljišča trajno izgubljena, pa izboljšanje pridelovalnega potenciala obstoječih kmetijskih zemljišč ali plačilo dvakratnika odškodnine za tista zemljišča, za katera se ne bo izvedel ukrep izboljšanja pridelovalnega potenciala obstoječih kmetijskih zemljišč;
• širitev obveznosti plačila odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč tudi za kmetijska zemljišča, ki imajo boniteto od 35 do 50 točk;
• omogočiti delitev solastnine v komasacijskih postopkih;
• uvesti novo agrarno operacijo razdružitev solastnine na kmetijskih zemljiščih, pri katerih je solastnik Republika Slovenija in na katerih se je vzpostavila solastnina po zaključenih denacionalizacijskih postopkih.
Oktobra 2017 je Evropska komisija izdala smernice za pomoč državam članicam pri zaščiti kmetijskih zemljišč v izogib prekomernih cenovnih špekulacij z namenom ohranitve kmetijstva. Praktično po vseh državah članicah je promet s kmetijskimi zemljišči in s kmetijami zelo natančno določen s predpisi in usmerjen v korist povečevanja. Kmetijo, kmetijsko zemljišče ali gozd lahko kupi, kdor bo tam tudi sam gospodaril in je za tako delo strokovno usposobljen.
V predlogu Zakona o kmetijskih zemljiščih je med drugim tudi zapisano: »Ker omejitve, ki veljajo za promet z zaščiteno kmetijo, v praksi niso prinesle želenih učinkov oz. so bili ti celo negativni, se predlaga črtanje 18. člena v zvezi s statusom zaščitene kmetije.« Kmetijsko ministrstvo kot predlagatelj novega zakona to predlaga na podlagi opozoril strank in upravnih enot, ki se glede problematike prodaje kmetijskih zemljišč v okviru zaščitenih kmetij na ministrstvo obračajo že vrsto let. Posebne analize oz. študije v zvezi s tem ni bilo narejene. Večina sodelujočih v javni razpravi, med drugim tudi nevladne organizacije s področja kmetijstva, je predlagano rešitev, torej črtanje 18. člena ZKZ, podprla.
MNENJE SINDIKATA KMETOV SLOVENIJE
Ob pripravi predloga zakona je sodeloval tudi Sindikat kmetov Slovenije. »Sindikat kmetov Slovenije (SKS) ima svoja stališča, vendar moramo poudariti, da smo le eden od deležnikov in naša stališča žal niso vedno v celoti sprejeta,« nam je sporočil predsednik SKS Anton Medved. »SKS je imel vedno stališče, da je potrebno tako pomembno zakonodajo na področju kmetijstva obravnavati v paketu, torej skupna obravnava Zakona o kmetijstvu, Zakona o kmetijskih zemljiščih in Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Vsi ti trije zakoni so medsebojno povezani in imajo velik vpliv na kmetijstvo v Sloveniji. Pri pripravi spremembe Zakona o kmetijskih zemljiščih namreč opažamo vzporednice z vsemi ostalimi spremembami kmetijske zakonodaje. Obeta se jih veliko, vendar le malo v korist kmeta.«
PREDNOSTI IN SLABOSTI ZAŠČITENE KMETIJE
»Dejstvo je, da je v Sloveniji zgodovinsko pogojeno razdrobljeno lastništvo kmetijskih zemljišč, to pa je bolj privilegij kot obremenitev predvsem za lastnike, ki se ne ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Seveda si na SKS želimo aktivne zemljiške politike, da se kmetijska zemljišča zaokrožujejo pri družinskih kmetijah. Tako, kot je sedaj, pa je »rak rana« razvoja slovenskega kmetijstva.
Anton Medved: »Problematika zaščitenih kmetij je že dolgo odprta. Zašita kmetije je v nekaterih vidikih zelo pomembna, da se ohrani kmetija v določenem obsegu in se prepreči drobljenje, ki je značilno za Slovenijo. Vendar zna biti to pri razvojno naravnanih družinskih kmetijah tudi cokla v razvoju. Naj poudarimo, da mora kmet za manjši premostitveni kredit od 30.000 do 50.000 evrov v primeru zaščitene kmetije dati hipoteko na celotno kmetijo, kar je velika obveznost. Zaščitena kmetija lahko pomeni prednost ali pa slabost, odvisno od stanja na posamezni kmetiji. V zakonu bi treba natančno opredeliti, kako in na kakšen način lahko poteka promet na zaščitenih kmetijah.«
»Že sedaj je možno zaščiteno kmetijo enostavno ukiniti z vlogo na upravni enoti.«
SUVERENOST TRADICIONALNEGA KMETA IN NADVLADA KAPITALA?
»Dejstvo je, da se s spremembo zakona poskuša doseči novo ureditev, ki bi družinske kmetije približala zahtevam Evropske komisije po ureditvi statusa oseb na kmetiji. To niti ne bi bilo tako sporno, če za tem ne bi stal dokument, ki ga je leta 2018 podpisala Slovenija in se mu reče korporacijsko pravo. Ta zavezuje Slovenijo, da omogoči korporacijam, torej kapitalu, dostop do naravnih virov, torej kmetijskih zemljišč in ljudi, nad nacionalno zakonodajo. SKS ostro nasprotuje takšnim postopkom.
Zavzemamo se za opredelitev družinske kmetije kot gospodarsko, okoljsko in socialno opredeljene ureditve. Nikakor pa ne podpiramo, da kmetije postanejo pravne osebe v smislu gospodarskega prava.
SKS že več desetletij opozarja, da v Sloveniji poznamo dve vrsti zaraščanja kmetijskih zemljišč. Eno je naravno, drugo pa je »betonsko«, ki je veliko bolj problematično. Žal vsa kmetijska in zemljiška politika ni znala ustaviti pozidave kmetijskih zemljišč. Vprašanje je, kdaj bodo odgovorni razumeli, da za prehransko varnost Slovenije niso odgovorne trgovinske verige, temveč kmetijska zemljišča in ljudje, ki delajo na njih.«
PREDNOST BI MORALE IMETI DRUŽINSKE KMETIJE
»Žal je v Sloveniji tako, da se zakoni pišejo, vendar posamezniki že pred sprejetjem vedo, kako jih spretno izkoristiti v svoj prid. Špekulacij na področju kmetijskih zemljišč je že sedaj veliko, in sicer predvsem zaradi dejstva, da nihče ne izvaja nadzora nad postopki, ki niso ravno v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih. Tudi predlog, da se Sklad uvrsti na drugo mesto predkupne pravice, je bil eden od teh poskusov. SKS je ob spremembi zakona pripravil svoj predlog vrstnega reda nakupa kmetijskih zemljišč, ki daje prednost družinskim kmetijam. Tako za solatnika in soseda postavlja kmečko zavarovanega kmeta, za njim ostale kmete ter na koncu Sklad in na zadnje mesto vse ostale, ki imajo KMG MID. Pri vseh je zahteva, da morajo biti člani kmetije z KMG MID vsaj pet let ali vsaj 12 mesecev pokojninsko in invalidsko zavarovani iz kmetijstva, zemljišča pa lahko kupijo v isti ali sosednji občini ali v drugi občini, kjer že imajo vsaj en hektar zemljišč. Tako predlog Sindikata kmetov Slovenije praktično onemogoči nakup kmetijskih zemljišč kapitalsko močnejšim osebam, ki se ne ukvarjajo s kmetijstvom in izkoriščajo kmetijska zemljišča za drugačne namene.«
Kmetijska zemljišča so v zasebni lasti in zato nevladne organizacije ne morejo posegati v lastninske pravice. A, kot v zaključku pravi Medved, lahko pripomoremo pri oblikovanju zakonodaje, ki ureja obveznosti, pravice in promet s kmetijskimi zemljišči. Hitenje z nedodelanim in neusklajenim predlogom, za katerega ne vemo, kaj prinese v prihodnje, v nobenem primeru ni dobro.