Svetovno povpraševanje po okroglem lesu, hlodovini, se je kljub upočasnitvi rasti trga zaradi pandemije povečalo, in sicer predvsem zaradi velikega povpraševanja po embalaži in v gradbeništvu. Povečanje spletne prodaje zaradi pandemije je močno povečalo porabo kartonske embalaže in lesenih palet za ladijski promet. Še posebej v ZDA pa je prav zaradi epidemije, socialne izolacije in dela od doma porasla gradnja novih primestnih enodružinskih hiš. Tovrstna gradnja prinaša vse večje povpraševanje po gradbenem lesu in lesenih ploščah. Zvišuje pa se tudi proizvodnja pohištva, čeprav tovrstna industrija nima tako velikega vpliva na trg hlodovine, kot ga imata gradbeništvo in papirna industrija. Podobni trendi so trenutno po vsem svetu.

Motnje v celotni gozdni lesni verigi pa tudi letos povzročajo skrajšanje delovnega časa v lesni industriji in požari, ki so uničili velika območja avstralskih in ameriških gozdov. Na evropsko lesnopredelovalno industrijo pa je imel velik vpliv izbruh podlubnikov. Ker stroka naraščanje požarov in izbruhe podlubnikov pripisuje podnebnim spremembam in neprimernemu gospodarjenju z gozdovi v preteklosti, analitiki ocenjujejo, da to lahko v prihodnosti ogrozi večino lesnopredelovalne industrije. Močnejši premik na svetovnem trgu okroglega lesa pa se bo zagotovo pojavil ob napovedani prepovedi izvoza hlodovine iglavcev in vrednejših sortimentov listavcev iz Rusije januarja 2022. Ruska vlada načrtuje tudi zmanjšanje izvoza nepredelanega lesa in izdelkov. Januarja 2022 bodo v Rusiji poskusno uvedli tudi obvezno sledljivost lesa. To bo vplivalo predvsem na Kitajsko, ki bo morala iskati nove dobavitelje iglavcev, kljub temu pa vseeno še računajo vsaj na žagan les iz Rusije. V prihodnje bo zato na svetovnem trgu žaganega lesa prišlo do večje konkurence med Oceanijo, Evropo in Ameriko.

RAZMERE V EVROPI IN SLOVENIJI

Ker se pozitiven trend v gradbeništvu po svetu in Evropi nadaljuje, je povpraševanje po žaganem lesu trenutno večje kot ponudba. Tako je tudi zato, ker je v preteklih mesecih prihajalo do zamud pri dobavah žaganega lesa, kar pa je posledica pomanjkanja hlodovine iglavcev. Zaradi neugodnih vremenskih razmer, delno pa tudi zaradi aktualne epidemije, se sečnja vsepovsod le počasi normalizira, a je še vedno premajhna. Zato imajo žage po Evropi podpovprečno zalogo hlodov in nadaljuje se zviševanje cen hlodovine iglavcev.

V januarju 2021 odkupljen okrogli les iz zasebnih gozdov je bil po podatkih Statističnega urada RS vreden 2,6 milijona evrov, kar je dobrih 60 % manj od vrednosti odkupa v januarju 2020. Vzrok za manjši odkup lesa so bile predvsem neugodne vremenske razmere. Vrednost odkupljenih hlodov za žago in furnir je bila nižja za skoraj 64 %, vrednost lesa za celulozo in plošče za skoraj 30 %, vrednost lesa za kurjavo za približno 80 % in vrednost drugega okroglega industrijskega lesa za skoraj 68 %.

V Avstriji so trgovci s hlodovino v nekaterih primerih celo pripravljeni plačevati dodatke za dostavo in tudi nekoliko zamižati pri klasiranju. Vendar nekatere žage prav zato posvečajo še več pozornosti pri prevzemanju in ocenjevanju kakovosti hlodovine. Še večjo rast cen pa v Avstriji zadržuje ponudba cenejše hlodovine z območij ob češki meji (regije Waldviertel in Mühlviertel). Glede na pomanjkanje smrekove in jelove hlodovine so se povečale možnosti prodaje bora. Za listavce se sezona sečnje in žaganja počasi zaključuje, ostaja pa povpraševanje po hrastu. Po bukovi hlodovini je povpraševanje še vedno majhno, se je pa normaliziral trg bukove celuloze. Ker je bilo prvo tromesečje letošnjega leta v primerjavi z dolgoletnim povprečjem presuho in pretoplo, se pričakujejo težave z varstvom gozdov in morebitnimi ponovnimi izbruhi podlubnikov.

Slovenski trg hlodovine in žaganega lesa je pod močnim vplivom avstrijskega. Zato je tudi pri nas veliko povpraševanje po hlodovini vseh kakovosti iglavcev in temu primerno rastejo cene. Rast cen se močneje odraža predvsem kvartalno; na vsake tri mesece namreč Avstrijci določajo odkupne cene in podaljšujejo oz. sklepajo nove pogodbe. Razlike v cenah pa nastajajo predvsem zaradi dolžine prevoza do žag in seveda zaradi pogajanj med posameznimi ponudniki in odkupovalci. Odkupovalci marsikdaj popuščajo (priznavajo višje cene), ker so vezani na dobavo pogodbenih količin.

Informativne cene gozdnih lesnih sortimentov na kamionski cesti za marec 2021

Kakovostni razredi iglavcev:

A (brez napak, »mizarska roba«) – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa izjemne kakovosti;

B – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa prve kakovosti;

C – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa druge kakovosti;

D1 – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa tretje kakovosti;

D2 – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa za embalažo; celuloza – okrogli les za proizvodnjo mehanske celuloze, kemične celuloze in vlaknenih ter ivernih plošč; brusni les – okrogli les manjših premerov, ki se uporablja za proizvodnjo mehanske celuloze (lesovine, bruševine).

Kakovostni razredi listavcev:

BUKEV 

A1 – hlodi izjemne kakovosti za proizvodnjo rezanega furnirja;
A2 – hlodi za proizvodnjo luščenega furnirja;

B, C in D – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa prve, druge
in tretje kakovosti;

HRAST 

F1 – hlodi izjemne kakovosti za proizvodnjo furnirja prve kakovosti;

F2 – hlodi za proizvodnjo furnirja druge kakovosti;

B, C in D – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa prve, druge
in tretje kakovosti.