Ministrstvo za naravne vire in prostor je organiziralo posvet Perspektive upravljanja velikih zveri v Sloveniji s poudarkom na rjavem medvedu, na katerega sta bila z vidika rejcev domačih živali povabljena le dva govorca izmed 19. Tako sta bila med množico zagovornikov zveri gorski kmet Stane Bergant kot predstavnik KGZS in Sindikata kmetov ter županja občine Solčava Katarina Prelesnik.
Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je med drugim povedal, da med tremi velikimi zvermi v Sloveniji rjavi medved predstavlja največji izziv za upravljanje in sobivanje z ljudmi. Ministrstvo je 13. aprila 2023 izdalo dovoljenje za odvzem iz narave z odstrelom 230 rjavih medvedov, saj je po oceni njihovo število že lani doseglo število 1100. Povečane gostote rjavega medveda namreč dokazano povzročajo več konfliktov in ogrožajo varnost prebivalstva.

UPRAVLJANJE S PREŠTEVILNO ZVERJADJO JE MOŽNO LE Z ODSTRELOM
Dr. Klemen Jerina z Biotehniške fakultete je izpostavil, da številčnost medvedov stalno narašča, gostota vrste v Sloveniji pa je med največjimi na svetu. Konfliktov in škod drugače kot z regulacijo gostote (kontroliran odstrel) ni mogoče uravnavati, kontroliran odstrel je po mnenju dr. Jerine edini način za nadaljnje upravljanje in ohranjanje vrste.
Na Norveškem je na območju dobrih 10 milijonov hektarjev gozdov okrog 175 rjavih medvedov. Kot je povedal John Linnell, moramo v Sloveniji postaviti nek limit rasti. Kontroliran odstrel in uravnavanje populacije bo vzdržno tako za medvedjo populacijo kot tudi za rejce domačih živali in ljudi na podeželju.
Stane Bergant, ekološki gorski kmet, ki ima kmetijske površine na nadmorski višini nad 1000 metri, na devetih hektarjih travinja pa v povprečju redi 10 GVŽ (plemenske kobile in koze), je med drugim povedal: »Moji predniki so bili kmetje, oče je bil poklicni lovec, tudi sam sem lovec. Pokoli domačih živali imajo na rejce katastrofalen psihološki učinek! Odnos rejca oz. lastnika do domače hišne rejne živali je zelo oseben. Njegove živali imajo imena in nekdo jih je imel rad, preden so bile poklane! Mnogi se po pokolu odločijo za prenehanje reje, celo kmetovanja. Zveri so predatorji, ki izgubljajo strah pred človekom. Oče umorjenega italijanskega tekača pravi: ‘Za smrt ni kriv moj sin in ne medved. Krivi so zagovorniki zveri in odločevalci, ki ne ukrepajo!’«

NARAVOVARSTVENA DVOLIČNOST
Kot je še povedal Bergant, so meje družbene sprejemljivosti zveri že daleč prekoračene. »Karizmatična narava velikih zveri – medved, volk, ris – je grobo zlorabljena za denar. Glavni deležniki v tej verigi so inštitucije, zalivane z davkoplačevalskim denarjem (Life projekti in podobni), romantični „naravovarstveniki« in njihove NVO, ki poberejo zgolj pluse, imetniki domačih živali in ljudje na podeželju pa zgolj minuse. Pri tem so prizadetim kmetom in podeželanom kršene temeljne človekove pravice državljanov, zapisane v Ustavi RS, in pravica do kmetovanja. Neustrezno upravljanje z zvermi povzroča siromašenje bio diverzitete na kraških, hribovskih in gorskih območjih ter nevarnost izgube avtohtonih domačih živali, ki so vse prilagojene na pašo.
Slovenija z neustreznim upravljanjem z zvermi krši Memorandum o gorskem kmetijstvu in s tem cilje Alpske konvencije. Ob vsem tem gre za ključna etična vprašanja – za vprašanje vesti! Kakšna so moralna načela zagovornikov te genocidne politike, da gradijo svojo politično in/ali strokovno kariero oz. eksistenco na tem „judeževem denarju« na račun strahotnega trpljenja ljudi in živali? Zakaj se to genocidno stanje dopušča? So v ozadju le pohlep, nevednost, nesposobnost, ignoranca? Ob tem imamo še izrazito dvoličnost zagovornikov pravic živali! Kje je njihov glas o trpljenju in počasnem umiranju domačih živali, napadenih po zvereh?«
O vplivu velikih zveri na lokalno okolje je spregovorila županja občine Solčava Katarina Prelesnik, ki je izpostavila, da območje njihove občine v preteklosti ni bilo območje zveri, da sobivanje z zvermi ni mogoče in da se bodo na svojem območju, značilnem po tradicionalni reji avtohtone jezersko-solčavske ovce, borili za svoje kmete in kmetije. Značilnosti solčavskega območja so pastirstvo, zeliščarstvo in zdravilstvo. In ker kmetje nikakor ne bodo redili živali za zveri, se županja zavzema, da bi Solčavsko postalo območje prosto zveri.

Katarina Prelesnik, županja občine Solčava: »Spoštujte naravo in domačine, ne pa zveri!«

KDO JE ODGOVOREN?
V razpravo na posvetu se je vključil tudi predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije (ZLGS) Marjan Hren: »Podpiramo strokovne podlage o sprejemljivem številu glede razširjenosti medveda, volka in risa v Sloveniji in uravnavanju le-teh z odstrelom. Sokrivdo za tako velik trenuten odstrel medvedov (230) pa nosijo okoljevarstvene organizacije, ki so ustavljale odstrel medvedov s pomočjo upravnih postopkov in s tem onemogočile pravočasno regulacijo in nižji odstrel. V luči izboljšanja upravljanja z velikimi zvermi, kjer bosta sodelovali dve novi delovni skupini, pa v ZLGS predlagamo, da obe delovni skupini pogledata, ali so bila pri vodenju Life projektov za velike zveri v Sloveniji ocenjena in upoštevana tveganja za podeželje. Če temu ni tako, naj ključne kriterije tveganja zapišejo in ocenijo v delovnih skupinah na novo. Brez te ocene vnaprej se ti projekti v resnici sploh ne bi smeli voditi.«
Po mnenju ZLGS so zadnji posveti podali tehtne in argumentirane zaključke za izboljšanje strategije upravljanja velikih zveri ter tudi jasne usmeritve za delo novih delovnih skupin. Vsekakor pa morajo biti odgovorna ministrstva bolj odločna in v kratkem pripraviti in izpeljati nujne rešitve. »Breme, ki je bilo do sedaj na plečih kmetov, lastnikov zemljišč, in podeželja, se mora razporediti tudi na ostale deležnike, čeprav bodo nekateri na kratek rok nekaj izgubili. Na srednji in daljši rok pa smo lahko vsi zmagovalci. Upam, da smo, kot je dejal dr. Jerina, v Sloveniji zreli za to,« je za Kmečki glas povedal Hren.