V dvorani Državnega sveta RS se je v organizaciji Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (komisija) odvil posvet Vplivi populacije velikih zveri na kmetijstvo, podeželje in krajino. Govorci so osvetlili perečo tematiko širitve zavarovanih vrst velikih zveri v Sloveniji z vidika veljavne zakonodaje in nedavno sprejete Resolucije Evropskega parlamenta o zaščiti živinoreje in velikih zveri v Evropi. Posvet je vodil predsednik komisije Branko Tomažič, ki je spomnil, da je pred petimi leti potekal posvet Upravljanje z velikimi zvermi v prihodnje, a se od takrat do danes stanje ni izboljšalo, temveč je še slabše. Prisotna sta bila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko in minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan.

»Posledično je kmetovanje na območjih prisotnosti velikih zveri vedno bolj oteženo in ekonomsko nevzdržno, zato se že kaže trend opuščanja kmetovanja in izseljevanja ljudi s podeželja. Tako se kulturna krajina, ki je bila skozi stoletja kultivirana ter kot taka ponos in turistični adut Slovenije, počasi zarašča,« je izpostavil Branko Tomažič in poudaril: »Komisija že nekaj let opozarja, da je treba ukrepati tako, da bo mogoče zagotavljati prehransko varnost ter samooskrbo. Obseg škod je treba upoštevati pri načrtovanju upravljanja z divjadjo in zvermi tako, da se njihove populacije zmanjša in bo omogočena nemotena kmetijska proizvodnja. Pri tem je treba postaviti jasne prioritete in opredeliti interes države. Če je kmetijstvo v luči prehranske varnosti interes države, je treba zagotoviti, da ne bo prevelikih populacij jelenjadi, divjega prašiča in velikih zveri. Ker je populacija velikih zveri v Sloveniji presegla nosilno kapaciteto, se kmetje, še posebej živinorejci, soočajo z vprašanjem, ali z dejavnostjo kmetijstva še nadaljevati ali se umakniti z območij, ki jih zasedajo velike zveri.«

KMETOVA STISKA JE POGOSTO LE PROBLEM KMETA SAMEGA
Državni svetnik Anton Medved (tudi podpredsednik komisije in predsednik Sindikata kmetov Slovenije) je svoj prispevek naslovil z vprašanjem: Ali je država sposobna prepoznati katastrofalne posledice širjenja populacije velikih zveri? »Zveri imajo danes odločilen vpliv na kmetijstvo, reševanje problematike pa je postalo pingpong žogica, ki si jo podajajo oškodovani kmetje, ministrstvo za okolje, ministrstvo za kmetijstvo in nevladne organizacije. Ne razumem pa tega, da ima kmet, ki na svoji zemlji prehranjuje divjad in zveri in edini trpi posledice škode, enako ali celo manjšo težo kot deležniki, ki na sadovih njegovega dela uživajo le koristi. Kmet vedno težje sprejema dejstvo, da ozke družbene skupine, ki neutemeljeno zagovarjajo večanje populacij zveri, ne nosijo za svoja dejanja nobene odgovornosti. Kmet je z dodatnimi stroški za zaščito pridelka in rejnih živali pred zvermi in divjadjo izpostavljen nelojalni konkurenci. Pozivam, da najdemo pot za hitro, učinkovito in pošteno povračilo škode na rejnih živalih in posledicah poklanih živali ter povračilo nematerialne škode.«

KAJ NAS MORA SKRBETI?
»Ministrstvo bo spodbujalo tako dobrobit živali kot ekološko kmetijstvo ter posredno tudi povečanje deleža pašne živinoreje zlasti na področjih, kjer travnatih površin ni mogoče drugače izkoriščati,« pa je izpostavila ministrica Irena Šinko in dodala: »Preštevilna prisotnost velikih zveri zelo negativno vpliva na kmetovanje, še posebej na rejo domačih živali, na določenih območjih celo do te mere, da se kmetje odločajo za opustitev kmetovanja. To pa je nekaj, kar mora vse nas zelo skrbeti.« Kot je še povedala, se ministrstvo zaveda, da je na območjih razširjenosti velikih zveri, ki sovpadajo z območji pašne reje, nujna izvedba zaščitnih ukrepov. Zato je bilo izvedenih več aktivnosti in ukrepov, a to ne rešuje problemov. Ti ukrepi so lahko le spremljajoči dejavnik rednemu aktivnemu upravljanju velikih zveri. »Na problematiko številčnosti populacije rjavega medveda in volka opozarjajo tudi druge države EU, zato na MKGP poleg ukrepov, ki so v pomoč pri varovanju pašnih živali, podpiramo vse aktivnosti, ki gredo v smer aktivnega upravljanja z velikimi zvermi, kar vključuje tudi redni odstrel,« je še poudarila kmetijska ministrica.

MINISTER, KAKO SI MOGEL?
Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, ki je nedavno skupaj s še 12 ministri EU podpisal pismo Evropski komisiji, v katerem zavračajo vse pobude k poslabšanju varstvenega statusa volka, pa je dejal, da smo v Sloveniji ponosni na dobro ohranjeno naravo in da imamo tudi največji delež ozemlja, zavarovanega kot Natura 2000. »Ministrstvo za naravne vire in prostor bo še naprej zagovarjalo dobre strokovne podlage, izvajanje preventivnih ukrepov, plačevanje odškodnin, ozaveščanje prebivalstva in izboljševanje varstva velikih zveri.« Kritična do ministrovega podpisa omenjenega pisma pa sta bila predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač in župan Občine Gorenja vas – Poljane Milan Čadež. Bradač je med drugim izpostavil, da je bilo pred tremi desetletji upravljanje z velikimi zvermi in tudi divjadjo v mejah sprejemljivega. Glede na to, da je Evropski parlament predlagal znižanje stopnje zaščite volkov, pa se mu zdi nesprejemljivo, da je minister Brežan Evropski komisiji predlagal nezmanjšano zaščito. Župan Čadež je opozoril na velike stroške občin pri dodatnih prevozih otrok v šole zaradi prisotnosti zveri. Izpostavil je: »Minister, bila sva kolega župana in zavzemala sva se za rešitev problema preštevilnih zveri. Kako si mogel podpisati ta dokument?«

MED ZAKLJUČKI
Mihael Koprivnikar s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je izpostavil dejstvo, da se na podeželju javni interes (predvsem urbane javnosti) dogaja na zasebni lastnini. Gorski kmet Stane Bergant pa je s slikovnim gradivom prikazal trpljenje domačih živali ob napadih zveri in trpljenje lastnikov rejnih živali. Razprava je pokazala, da sta volk in medved v več kot ugodnem stanju in ne potrebujeta posebne zaščite.

Med drugim je v zaključkih posveta navedeno, naj se ministrica Irena Šinko in minister Uroš Brežan v čim krajšem času sestaneta in dogovorita o ustreznih ukrepih. Vzpostavi naj se tudi učinkovite ukrepe za uravnavanje populacije velikih zveri, med katerimi je nujen tudi letni odvzem z odstrelom. Pri oblikovanju rešitev je treba upoštevati lovce kmete, ki so skozi zgodovino dobro upravljali z zvermi. Pristopiti je treba k spremembi zastrelih pravnih virov (Habitatna direktiva) na ravni EU in Slovenije. Odškodninski sistem mora upoštevati materialno in nematerialno škodo, odškodnine pa morajo biti izplačane takoj.