Brkinsko sadjarstvo nujno potrebuje svetovalca specialista in razvojno strategijo z opredeljenimi cilji za naslednjih 10-15 let

Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica je v sklopu prireditve Kmetijska tržnica 2015 v sodelovanju z občino Ilirska Bistrica in Društvom za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom na gradu Prem organiziral okroglo mizo z naslovom Sadjarstvo v Brkinih. Oceno stanja sadjarstva v občinah Ilirska Bistrica, Pivka, Divača in Hrpelje-Kozina so podali Danijela Volk, Ema Zadel in Aleks Dariž, svetovalci KGZ Nova Gorica. O prizadevanjih za ohranitev in razvoj brkinskega sadjarstva je več povedal Janez Čuček iz Društva brkinskih sadjarjev. O možnih tržnih poteh brkinskega sadja je spregovoril Miran Sotlar iz KGZ Nova Gorica, svetovalki Irena Vrhovnik in Darja Zadnik sta v okviru možnosti razvoja sadjarstva spregovorili o trendih in finančnih podporah v tej panogi, dr. Nikita Fajt pa o trenutnih trendih v sadjarstvu in o sortimentih.

Sadjarstvo se je v Brkinih pričelo razvijati šele proti koncu 18. stoletja pospeševali pa so ga predvsem učitelji in župniki. Kot je bilo povedano v uvodu okrogle mize je nekdaj Brkince k gojitvi sadnega drevja vzpodbujala tudi državna oblast, ki je od ženina zahtevala, da zasadi 50 sadnih drevesc, če želi dobiti dovoljenje za poroko. Razcvet pa je tamkajšnje sadjarstvo doživelo konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. A žal je danes velik del sadovnjakov ostarel in potreben obnove. Zanimanje za obnovo pa je predvsem zaradi zdravstvenih težav v nasadih, škod po divjadi in še posebej zaradi globalizacije trga vse manjše. Kljub temu pa tamkajšnji sadjarji povezani v društvo brkinskih sadjarjev (DBS) skupaj s strokovnjaki iščejo možne poti naprej.