Davnega 23. oktobra leta 1492 je v Linzu avstro-ogrski cesar Fridrih III. Kočevarjem in Ribničanom izdal listino, rekli so ji tudi patent, ki jim je omogočila trgovanje oz. prodajo doma ročno izdelanih izdelkov iz lesa po vsem cesarstvu. Ta časovni mejnik je Ribničanom omogočil, da je njihova ribniška roba že v 15. stoletju presegla hišni prag in je po več kot petih stoletij še vedno cenjena in prepoznavna tako v lokalnemu kot širom Slovenije in tudi izven meja domovine. To je bila utemeljitev pred 31 leti, da je politična oblast v občini sklenila, da namesto 26. marca v spomin na bitko partizanskih enot pri Jelenovemu žlebu, ki je bil občinski praznik skoraj 40 let, občinski praznik praznuje ravno 23. oktobra.
Na predvečer tega dne je v Športnem centru potekla osrednja prireditev s podelitvijo nagrad in priznaj, kulturnim programom in seveda uvodnim, daljšim nagovorom župana Sama Pogorelca, ki se je ozrl v daljno preteklost iznajdljivih in delovnih prednikov, ter presekom stanja v lokalni skupnosti danes. Investicijsko in razvojno leto na vseh področjih življenja se bo nadaljevalo tudi v prihodnje, je poudaril Pogorelc in se še posebej zahvalil nagrajencem za njihov neprecenljivi prispevek do sedaj. Priznanje župana za humanitarno delovanje v zadnjem obdobju je prejel Božo Kostadinovski, priznanje občine pa Planinsko društvo Ribnica in Anže Golež iz Hrovače, član Sibor kluba, Gallusovo priznanje je prejel Peter Andolšek, dijak četrtega letnika gimnazije Bežigrad iz Velikih Poljan, ki je septembra postal skupni zmagovalec 16. mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike. Na njej je sodelovalo 50 držav s skupno 250 tekmovalci, Peter pa je že tretje leto zapored prejel zlato medaljo, kar ni uspelo še nobenemu od slovenskih tekmovalcev na olimpijadah iz znanja naravoslovnih ved. Drugo Gallusovo priznanje je šlo v roke Petra Lesarja iz Kota pri Ribnici, sicer ljubiteljskega zgodovinarja, zbiratelja, pisca in raziskovalca preteklosti. Urbanovo nagrado je prejela Televizija R. Kanal+, d. o. o., za poslanstvo lokalnega medija, ki ga opravlja že trideset let.
Zbrani v dvorani pa so stoje pozdravili letošnjega častnega občana dr. Božidarja Voljča, doktorja medicine in medicinskih znanosti ter ministra za zdravje v prvi vladi dr. Janeza Drnovška. Kot strokovnjak je poznan tako v domači kot tudi v tuji javnosti. Leta 1964 sta z ženo, prav tako zdravnico, dobila zaposlitev v Zdravstvenem domu Ribnica, ki ga je kot direktor vodil med letoma 1979 in 1984. Med zahvalo je dr. Voljč, rojen v Mokronogu, omenil, da je šele, ko je prišel v Ribnico, postal zdravnik. »Dober zdravnik posluša, nad čim se ljudje pritožujejo in kako se pritožujejo. Poslušanje človeka tudi zdravniku daje širino. Tega se ne moreš naučiti v šoli in marsikdo tega nikoli ne osvoji. Danes smo bolj nestrpni, med seboj se ne poslušamo, in ko to storimo, je to pogosto površno. Povsem drugače bi bilo, če bi se bolj poslušali. Po tem bi tudi naša družba bila manj razcepljena, kot je zdaj,« je dejal dr. Božidar Voljč v imenu vseh letošnjih nagrajencev.
Milan Glavonjić