Evropska zakonodaja ne more biti izgovor za pasivnost in neukrepanje

Volk ne sodi v kulturno krajino

Sreda, 6. September 2023 ob 10:26

Odpri galerijo

Glede na naraščajoče število volkov po celotni Evropi, še posebej v Sloveniji, je vse več pozivov posameznih držav k sprostitvi strogega statusa zaščite volkov po vsej EU. Stanje ohranjenosti volka je zdaj tako dobro, da je celo po mnenju predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen potrebno ukrepanje. Status stroge zaščite je treba prilagoditi ter po posameznih državah poenostaviti pravni položaj odvzema živali. Žal takšnega razmišljanja ni zaznati pri slovenski vladajoči politiki, z izjemo obravnave te problematike v Državnem svetu RS.
Po poročanju tujih medijev (v Nemčiji, Avstriji in Italiji) je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen med obiskom Bavarske konec letošnjega julija izpostavila vprašanje upravičenosti sedanje visoke zaščite volkov tako na ravni EU kot na nacionalnih ravneh. Kot je razbrati iz medijev, je Leynova mnenja, da bi bilo treba zaščito prilagoditi glede na gostoto populacije volkov v posamezni regiji in ob upoštevanju realnosti življenja lokalnega prebivalstva. V regijah, kjer volkovi niso več ogroženi, pa dopustiti lov. V ta namen menda Evropska komisija pripravlja spremembo zakonodaje glede statusa zaščite volkov in načrtuje drugačen pristop upravljanja z njimi. Za odstrel problematičnih volkov se v Nemčiji zavzema tudi nemška ministrica za okolje Steffi Lemke. Da se je treba resno lotiti omilitve statusa zaščite volkov, saj populacije v Evropi naraščajo za približno 30 % na leto, pa se strinja avstrijski minister za kmetijstvo Norbert Totschnig.

UKREPI V AVSTRIJI IN NEMČIJI
Na avstrijskem Koroškem namestnik predsednika Deželne vlade Koroške in referent za kmetijstvo in lovstvo Martin Gruber želi uveljaviti zakon o varstvu planin in zaščiti pašnikov pred nenadzorovanim širjenjem volkov. V njegovem predlogu so opredeljena območja, kjer se volk lahko odvzame iz narave ne glede na število in obliko konfliktov. Predpogoj za to je proučitev (ne)zavarovanosti planin in pašnih površin, ki je nujna zaradi zakonodaje EU. S tem bi avstrijska Koroška dobila zakonsko podlago za določitev območij prostih volkov, saj drugih rešitev za ohranitev planin in preprečitev hujše škode v živinoreji po Gruberjevem mnenju ni. Predlog zakona o varstvu planin in pašnikov podpira tudi občni zbor Koroške kmetijske zbornice in poziva koroški deželni parlament, da ga čim prej sprejme in s tem da pod pravno zaščito živalim prijazno pašo na planinah in domačih pašnikih.
Kot poročajo nemški mediji, je tudi Bavarska napovedala, da bo lovcem olajšala odstrel volkov. Letos namreč mnogi kmetje zaradi težav niso več pasli na planinah. Po mnenju premierja Bavarske deželne vlade Markusa Söderja volk ne sodi v njihove Alpe, saj na planinah ni mogoče postavljati zaščitnih ograj, prav tako pa tudi pastirski psi niso možna rešitev. Da ne bi planšarstvo izumrlo in da bi ohranili turizem, je Bavarska deželna vlada izdala uredbo o lovu na volkove. Tamkajšnji minister za gospodarstvo Hubert Aiwanger za v bodoče predlaga odstrel 500 volkov na leto, da se populacija ne bi povečevala. Minister za okolje Thorsten Glauber pa je mnenja, da se zaščite volkov ne sme obravnavati enostransko, saj je treba upoštevati tudi dobro počutje pašne živine. Poleg ogroženosti kmetijstva in turizma na Bavarskem pa tamkajšnjo vlado skrbi tudi povečana stopnja ogroženosti pred plazovi, ki jih prožijo tropi volkov.

O VOLKOVIH V DRŽAVNEM SVETU RS
»Center za medveda, volka in risa v Avstriji je že maja Evropski komisiji poročal, da se je leta 2022 v Avstriji nahajalo približno 70 do 80 volkov,« je povedal predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri Državnem svetu RS Branko Tomažič in dodal: »Glede na podatke o številu volkov v Avstriji, ki je približno 4-krat večja od Slovenije, je na mestu vprašanje upravičenosti tako visoke zaščite volka v Sloveniji. Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj sta bili seznanjeni, da je bilo v Sloveniji v času vstopa v EU zgolj okoli 20 volkov. Danes jih je po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije 120, po neuradnih podatkih pa naj bi jih bilo celo okrog 200. Če je bil volk v Sloveniji v času vstopa v EU še ogrožena vrsta in ga je bilo v skladu z Bernsko deklaracijo upravičeno zaščititi, pa današnji podatki kažejo, da je populacija volka v Sloveniji v ugodnem stanju in da že dolgo ni več ogrožena vrsta. Vsi nedavni pokoli rejnih živali potrjujejo, da slovenski prostor ne prenese tako velike populacije volkov. Zato zdajšnja visoka zaščita volka ni več upravičena in bi ga lahko opredelili kot lovno vrsto. Enako velja tudi za rjavega medveda.«

Neukrepanje pristojnih ogroža planine, pašništvo in živinorejo, turizem in nenazadnje tudi pastirje na planinah. Bomo dovolili, da vse to izumre? (Fotografija: Društvo Solčavskih filcark – Bicka)

Z VOLKOM JE MOŽNO UPRAVLJATI
»V Državnem svetu že vrsto let izpostavljamo problematiko preštevilne divjadi v Sloveniji in še posebej izpostavljamo pretirano zaščito velikih zveri, kot sta rjavi medved in volk. Njuna številčnost presega vse zmogljivosti za mirno in varno sobivanje z ljudmi. Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zato ponovno poziva k takojšnjemu zmanjšanju populacije volka in rjavega medveda. Primeri drugih članic EU in izjave predsednice EK Ursule von der Leyen jasno kažejo, da je z volkom mogoče že zdaj upravljati, sploh v situacijah, ko problematični osebki ogrožajo ljudi in njihovo dejavnost (rejne živali). Tako je npr. nemška zvezna dežela Bavarska izdala odlok, ki omogoča odvzem volka, če se približa ljudem na manj kot 30 metrov ali je več dni opažen v polmeru manj kot 200 metrov od pozidanih površin, zgradb ali hlevov. Tudi na Tirolskem že veljajo posebna pravila za odstrel volkov. Skrajni čas je, da se k upravljanju z velikimi zvermi tudi v Sloveniji pristopi odgovorno ter zmanjša njihovo populacijo na sprejemljivo raven – v dobro prizadetih območij in zaščite lokalnega prebivalstva ter njihove dejavnosti na podeželju. Kot izhaja iz navedb predsednice Evropske komisije, EU in načrtovana evropska zakonodaja ne pomeni več ovire za drugačen način upravljanja z volkovi,« še pravi Tomažič.

POBUDE ZA UKREPANJE
Na pobudo državnega svetnika Branka Tomažiča je Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na Vlado naslovila vprašanji, koliko volkov je trenutno v Sloveniji in po posameznih območjih Slovenije in ali so bili podatki o številu volkov v Sloveniji že posredovani Evropski komisiji. Hkrati je komisija na Vlado naslovila tudi naslednje pobude:
• Če Slovenija EK še ni sporočila podatkov o številu volkov, naj to stori čim prej in s tem pospeši napovedane spremembe na tem področju.
• Vlada RS naj po zgledu nemške dežele Bavarske pripravi pravno podlago, na podlagi katere bo možno takoj oz. hitreje in enostavneje odvzeti volka iz narave, zlasti v primeru problematičnih osebkov, ter na ta način prepreči anomalije glede neizvedljivosti odločb o odvzemu volka.
• Vzpostavi naj se tak način upravljanja z volkom, ki bo zagotovil varnost prebivalcev na podeželju in jim omogočil nemoteno obdelovanje zemlje in s tem kulturne krajine ter skrb za svoje preživetje.
• Volka naj se opredeli kot lovno vrsto, in ne kot zavarovano vrsto, saj ni več ogrožen.