Vreme Naročite se
Napad na zbornično organiziranost – napad na demokracijo
Brez močne zbornice in njene svetovalne službe bomo kmetijstvo pripeljali v veliko krizo
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Kmečki glas

Četrtek, 3. August 2023 ob 15:25

Odpri galerijo

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) želi ob prenovi zakonodaje s področja kmetijstva ugotoviti tudi stanje in odzive uporabnikov storitev na področju kmetijstva v Sloveniji. Ena od teh vsebin je povezana z obveznim članstvom v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Težnja pa je tudi, da bi Javna služba kmetijskega svetovanja, ki se sedaj izvaja v okviru KGZS, prešla pod okrilje MKGP. »V mnogih primerljivih zbornicah v Evropi je članstvo prostovoljno,« v uvodu v spletno anketo navaja MKGP in v nadaljevanju sprašuje: »Ali se strinjate, da bi bilo tudi članstvo v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije prostovoljno?«

Ko smo v Sloveniji ustanavljali KGZS, smo se zgledovali po avstrijski kmetijsko-gozdarski zbornici (Landwirtschaftskammer Österreich), ki združuje devet deželnih kmetijsko-gozdarskih zbornic, med njimi je tudi Koroška kmetijsko-gozdarska zbornica (Landwirtschaftskammer Kärnten) s sedežem v Celovcu. Članstvo v zbornicah imajo obvezno. In ker je avstrijska zbornična organiziranost primerljiva z našo, smo se o tem pogovorili s Hanzijem Miklom, kmetom iz Ločila (avstrijsko Hart) v občini Podklošter in direktorjem Koroške kmetijske gozdarske zbornice. Leta 1998 je prevzel domačo kmetijo, na dunajski agrarni univerzi pa je doštudiral agrarno ekonomijo.

»Iz vaše socialistične zgodovine in komunističnega režima od druge svetovne vojne naprej je vaša država navajena, da je zemlja tako rekoč državna in da lahko država naredi in diktira, kaj lahko kmetje naredijo in kaj ne,« pravi Hanz Mikl in dodaja: »Gre za pristop nekako v smislu: zemlja je itak naša, od vseh državljanov, in v tem prepričanju in brez odnosa do lastništva država odreja, kaj se sme in česa ne. V tem že vidim neko razliko od avstrijskega načina obravnave kmetijstva, recimo glede zaščitenih površin, kot je Natura 2000, kjer slovenska država ravna bolj radikalno. Podobno je pri vas okrog zveri in divjadi. Poraja se mi vprašanje, koliko obdelovalnih površin boste še imeli in ali boste imeli kmalu vsako kmetijsko površino ograjeno. To ni smisel kmetovanja. Ob vsem tem pa sta kmetijstvo in gozdarstvo iz leta v leto bolj ogrožena zaradi klimatskih sprememb in s tem vremenskih ujm.«

KMETIJA PRI GAMSU
»Na naši kmetiji, ki že od nekdaj nosi ime pri Gamsu, obdelujemo okrog 65 hektarjev, od tega 30 hektarjev njivskih površin, en hektar travnikov in 35 hektarjev gozdov. Od 30 hektarjev njivskih površin imamo 15 hektarjev lastnih, 15 hektarjev pa v najemu. Pridelujemo konopljo, lan, riček, buče, sončnice in ogrščico ter izdelujemo šest do sedem vrst rastlinskih olj. Vsako drugo ali tretje leto za pridobivanje olja pridelujemo še mak in včasih tudi sojo. V lastni oljarni pa proizvajamo tudi orehovo olje, a v manjših količinah, saj imamo le dve drevesi, zato orehe dokupimo od ostalih domačij iz bližine. Poleg poljščin pa na štirih njivah gojimo še jagode, in sicer po sistemu samoobiranja. Tako smo lokalni pridelovalec jagod za območje od Beljaka naprej za celo Ziljsko dolino. Nekaj jagod pa gojimo tudi na t. i. policah z urejenim namakanjem in zaščito pred vremenom, ki jih obiramo sami in prodamo veletrgovcem. Tretji del naše dejavnosti je gozdarstvo. Ob tem še za našo občino Podklošter kompostiramo komunalne biološke odpadke, za kar prejmemo določeno plačilo za vsako tono komposta, sam kompost pa pripada nam in ga uporabljamo za gnojenje njiv. To za občino počnemo že 25 let. Kompost nam pride zelo prav, saj nimamo več živinoreje, nekdanje hleve pa smo preuredili v prostore za neposredno prodajo naših izdelkov in za pridelavo olj.«

ČLANSTVO V KMETIJSKI ZBORNICI
»Zbornični član sem od dne, ko sem prevzel kmetijo oz. ko sem jo vzel v najem od mojih staršev. Pri nas je v navadi, da najprej vzameš kmetijo v najem, da gredo lahko starši v pokoj. In če starši ocenijo, da delaš dobro, potem dobiš kmetijo. Je pa zagotovo že pred tem v družini nekako dogovorjeno, kdo naj bi prevzel kmetijo. Ko pri nas govorimo o kmetijstvu, pod to štejemo tudi gozdarstvo, in tako je tudi, ko govorimo o kmetijski zbornici – tudi tu je gozdarstvo pojmovano kot kmetijska panoga. Kmetom v Avstriji se je že neštetokrat pokazalo, kako prav je, da imamo takšno zbornico, kot jo imamo. Znotraj naše zbornice je veliko političnih skupin, a kljub temu so na koncu demokratično sprejeti sklepi za vse nas kmete, majhne in velike. Zbornica nas torej v en glas zastopa v dialogu s politiko, državo ali celotno družbo. Skratka, ko zbornica sprejme sklep ali mnenje, ima to za deželni zbor ali državo neko težo in se morajo soočiti z našimi zahtevami. Seveda ni vedno vse sprejeto, saj smo kmetje le en del ljudstva. Na žalost nas je vse manj, le še 2 do 3 %, a ker uspemo pridelati visoko kakovostno hrano po sprejemljivi ceni in ker uspemo prehraniti narod, naša beseda vendarle nekaj velja.
Ogledal sem si spletno stran z anketo vašega ministrstva o obveznem oz. prostovoljnem članstvu v zbornici. Glede na postavljena vprašanja in komentar ob njih si ne morem misliti drugega, kot da gre za željo po uničenju zborničnega sistema ali vsaj po slabljenju vaše zbornice. To se iz ankete vidi in to je slabo. Če imaš sistem prostovoljnega članstva, so v njem le še tisti, ki prostovoljno plačajo članarino in potem tudi zahtevajo, da se zbornica obnaša tako, kot želijo tisti, ki članarino plačujejo. Potem to ne bo več zbornica, ki zastopa vsakega kmeta, ampak bo navzven zastopala interese malega števila članov. Kmetje, ki se ne bodo prostovoljno včlanili, morda mislijo, da bodo s tem nekaj prihranili. Ali res? Pri nas na Koroškem tri četrtine kmetov ne plača več kot 40 evrov članarine na leto, kolikor lahko prihraniš, če dvakrat ali trikrat ne greš na pivo v gostilno,« razmišlja Mikl v vlogi koroškega kmeta.

ZBORNIČNO ORGANIZIRANJE V AVSTRIJI
V nadaljevanju smo Hanzija Mikla poprosili, naj nam spregovori tudi v vlogi direktorja Koroške kmetijske zbornice (Landwirtschaftskammer Kärnten). »V Avstriji smo zbornično zelo organizirani. Če si nekje zaposlen, si avtomatsko član t. i. delavske zbornice, članstvo je obvezno. Vsi gospodarstveniki, ki imajo obrate ali industrijo, so povezani v gospodarsko zbornico, tudi tu je članstvo obvezno. In seveda imamo kmetijsko zbornico. Takšna organiziranost je tudi v interesu države, saj se ji ni treba pogovarjati ali pogajati z vsakim posameznikom ali vsako ozko interesno skupino posebej. Enostavno reče: ″Zmenite se znotraj zbornice, potem pa se bomo pogajali.″ Te organizacije skupaj s sindikati predstavljajo t. i. socialno partnerstvo, ki je pri nas zelo dobro razvito. Na ta način nam ni treba hoditi na cesto (stavkati), saj se znotraj zbornic in socialnega partnerstva lahko vse dogovorimo. Zato tudi imamo gospodarstvo in kmetijstvo dobro organizirano in uspešno, zadovoljni pa so tudi zaposleni. To, da bi naša vlada z nekim zakonom ″zapeljala čez nas kmete″, pa se pri nas enostavno ne more zgoditi. Socialni partnerji bi namreč že veliko prej dejali: ″Halo, to pa ne bo šlo.″
Kmetijska zbornica je organizirana po deželnih zakonodajah, saj je kmetijstvo stvar vsake dežele posebej. Na državni ravni pa smo povezani v t. i. zvezno Kmetijsko zbornico Avstrije (Landwirtschaftskammer Österreich). Na Dunaju imamo enkrat na mesec sestanek predsednikov in direktorjev vseh deželnih zbornic, vedno pa je prisoten tudi avstrijski kmetijski minister. Na teh sestankih se praktično vse dogovorimo, minister pa nas seznani, kaj se dogaja na nivoju EU.
Koroška zbornica je bila ustanovljena kot ena zadnjih v Avstriji, leta 1932, ker se deset let niso poenotili okrog praga za obvezno članstvo. Danes si obvezen član zbornice, če imaš en hektar ali več kmetijske ali gozdne površine v lastništvu ali dva hektarja v najemu. Ob tem je pomembno, da smo kmetje tudi politično aktivni na občinski, deželni, državni in tudi na evropski ravni.«



KMETIJSKO SVETOVANJE JE STVAR ZAUPANJA

»Znotraj kmetijskih zbornic imamo kmetijsko svetovalno službo, ki jo delno sofinancira tudi država. Poznam težnjo vašega ministrstva, da bi svetovalna služba prešla iz zbornice na ministrstvo. Naša svetovalna služba je od nekdaj v okviru naše zbornice in to podpira tudi naše ministrstvo. Svetovanje mora biti v okviru zbornice, saj je to stvar zaupanja. Kmet ne bo zaupal nekemu svetovalcu od ministrstva, ki naj bi dejansko izvajal naloge ministrstva. Če se recimo ministrstvo odloči neke površine 100-odstotno zaščititi, bo svetovalec to prenesel na kmeta. V tem primeru bi bil to svetovalec neke druge organizacije, ne kmetijske, z nekimi drugimi cilji, ne cilji lastne zbornice. Svetovalna služba v okviru ministrstva je po mojem velika napaka. Morda bi bilo svetovalcem prav, saj bi bili državni uslužbenci? Jaz bi vsekakor bolj zaupal svetovalcu moje organizacije kot svetovalcu z ministrstva. Zelo pomembno je tudi izobraževanje kmetov v gospodarskem in tehnološkem smislu, tudi kako bolj sonaravno, ekološko kmetovati. A biti mora ekonomsko upravičeno, da trg to potrebuje in je pripravljen plačati. Dežela in država zato skupaj sofinancirata našo svetovalno službo, delno tudi z evropskimi sredstvi. Vendar dežela ali država nikoli ne gresta v detajle, kaj bi nam svetovalna služba morala svetovati. Vsebina svetovanja je stvar zbornice in kmetov. Četudi dežela delno ali celo v celoti plača svetovalca, je ta naš, in kaj bo svetoval, odločamo kmetje prek strokovnih odborov zbornice. Kmet namreč mora preživeti in ne le zgolj proizvajati poceni in zdravo hrano.«

TUDI SOLIDARNOST JE NUJNA
»Pri naših največjih kmetih gre tudi za zaščito lastništva – veleposestniki rabijo male kmete, da ohranjajo in ščitijo lastništvo. Malih ali srednjih je namreč več in kot volivci imajo več glasov, skupaj pa so močnejši. Veleposestniki imajo velik katastrski dohodek in zato plačajo tudi veliko članarino, vendar praktično že skoraj ne rabijo zborničnega svetovalca. S svojo članarino v okviru zbornice pa prispevajo, da se solidarno omogoči svetovanje tudi malemu kmetu. Na ta način imamo interesno izenačenost med malim in velikim kmetom. Vsaka pametna politika bi takšen način obdržala, saj ni le v korist kmetijstva, ampak tudi vsakokratne vlade.«

MNENJE MALEGA KMETA
Obiskali smo tudi gorsko kmetijo na 1000 metrih nadmorske višine v Slovenjem Plajberku, skoraj takoj za našo državno mejo. Na kmetiji z možem in štirimi otroki gospodari Marinka Mader-Tschertou, z njimi pa živi tudi Marinkina mama. »Obdelujemo 15 hektarjev gorskih travnikov in pašnikov, in sicer pet lastnih in 10 v najemu,« pravi Marinka. »Imamo še nekaj gozda in gospodarimo z 12 panji čebel. Ker je kmetija majhna, redimo 12 krav dojilj, oba z možem hodiva v službo. Opažam, da se v družbi dogaja nek pritisk na kmetijstvo in kmete. Razne nevladne organizacije, pogosto ozkega interesa in ozkega članstva, imajo vse več vpliva. Mnoge od njih rušijo predvsem kmetijstvo, kar bomo v prihodnosti drago plačali. Zaradi teh družbenih dogajanj in še posebej zaradi podnebnih sprememb moramo biti kmetje zelo previdni. Pa tudi vsa današnja evropska družba, ki ni bila nikoli lačna, saj je v trgovinah vse na voljo. In zato kmetje nujno rabimo svoje enotno zastopstvo, vključno s kmetijsko svetovalno službo v okviru zbornice. Ministrstva in vlade zbornica sploh ne sme brigati, ker živimo v demokraciji. Vprašanje okrog obveznega ali prostovoljnega članstva v zbornici je za nas male in srednje pa tudi velike kmete popolnoma nesprejemljivo. Jaz recimo plačujem okrog 28 evrov zbornične članarine, imam pa ravno toliko glasu kot nek veleposestnik. Dokaz temu je, da sem bila deset let zbornična svetnica v Koroški kmetijski zbornici. Ko sem postala predsednica Kmetijske izobraževalne skupnosti, sem zadnji mandat predčasno prekinila.


Če se hočeš v družbi boriti za svoje interese, potem rabiš močno stanovsko organizacijo – v tem primeru kmetijsko. Še posebej za male kmetije je zbornica izjemnega pomena – kam naj se sicer obrneš glede oddaje vlog, koga naj vprašaš za nasvet … Če zbornica svoje poslanstvo pošteno opravlja in zastopa interese kmetov, predvsem malih – veliki se lažje nekako znajdejo in so marsikje vplivni –, potem ne vidim razloga, da je ne bi imeli. In nenazadnje tako javnost ve, da tudi male kmetije prispevamo k temu, da je narod sit.«

IZKUŠNJA HRVAŠKE KMETIJSKE ZBORNICE
Za mnenje smo povprašali tudi vodjo oddelka za kmetijsko politiko, inovacije in mednarodno sodelovanje pri Hrvaški kmetijski zbornici (Hrvatska poljoprivredna komora – ustanovljena leta 2018) Tajano Radić. »Tudi na Hrvaškem imamo obvezno članstvo v zbornici, žal pa v okviru zbornice nimamo svetovalne službe, saj je pod okriljem ministrstva za kmetijstvo, kar je za nas velika škoda. Ker smo tako rekoč brez svetovalne službe, na zbornici vlagamo velike napore v to, da bi prešla pod okrilje zbornice, kot je to urejeno v Sloveniji, Avstriji in na Madžarskem. Avstrijski model zborničnega organiziranja je gotovo najboljši v evropskem prostoru.
Ker je v okviru proračunov kmetijstvu namenjenih ogromno nacionalnih in evropskih sredstev, boste brez močne zbornice in brez svetovalne službe kmetijstvo pripeljali v veliko krizo. Lahko namreč pride do hudih manipulacij posameznikov, kot se to dogaja pri nas.«

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 2. Oct 2023 at 07:17

813 ogledov

Zveri v Sloveniji
Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije, Zveza hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, Zveza društev rejcev drobnice Slovenije, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine so prejšnji teden Evropski komisiji posredovali odgovor na poziv predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyenč članicam EU, lokalnim skupnostim, zainteresirani stoki in javnosti o stanju volkov in z njimi povezanih problemih v posameznih članicah EU. Pridobljene podatke bo namreč komisija upoštevala pri spremembi strategij upravljanja velikih zveri v EU. Fotografija: Društvo Solčavskih filcark - BickaODGOVOR SLOVENSKIH KMETOV BRUSLJU GLEDE ZAŠČITE ZVERIVsebino njihovega odgovora v nadaljevanju navajamo v celoti naslovili pa so ga z naslovom: »Temeljni vzroki za urgentno spremembo strategij upravljanja z velikimi zvermi v Sloveniji in Evropi«1. Zgodovinsko stanje velikih zveri do vstopa Slovenije v EUV prilogi IV evropske habitatne direktive so navedene velike zveri, Za katere morajo države članice vzpostaviti sistem strogega varstva na njihovem naravnem območju razširjenosti. Zgodovinsko izpričano je to območje JV Slovenije, kjer so bili rjavi medved, volk in ris kot najbolj zahodni del balkansko/dinarskih populacij zgodovinsko prisotne in po državnih predpisih uravnoteženo zaščitene vse do vstopa Slovenije v EU v letu 2004. D0 te upravljavske prelomnice zveri na slovensko podeželje niso imele znatnega vpliva.2. Eksploziven porast številčnosti in razširjenosti zveri po vstopu Slovenije v EUŠtudija 0 učinkovitosti varovanja pred velikimi zvermi (vir: Rok Černe s soavtorji, Zavod za gozdove (ZGS), pogodba št. 2330-20310010, april 2020) navaja, »da sta populaciji rjavega medveda in volka v Sloveniji v ugodnem varstvenem stanju in se številčno in prostorsko širita«. Študija še navaja, da je bila na teritoriju Slovenije v letu 1998 ocenjena številčnost rjavega medveda < 400 osebkov, v Ietu 2021 pa > 1200 osebkov. Ocena številčnosti volkov je bila v letu 2010 < 50 osebkov, v letu 2021 pa > 140 osebkov. V zadnjih letih se je volk razširil v predalpski in alpski prostor. študija navaja, da so to območja, »kjer je zaradi nizke gostote pašnih živali, razgibanosti terena, strmine, plitvih tal in oddaljenosti pašnikov zaščita pred zvermi še posebej otežena«, v veliki večini pa sploh ni mogoča. Praksa zadnjih 30 let kaže na popoln neuspeh politik sobivanja človeka in zveri (Life projekti). Za slovensko podeželje je značilna razpršena poselitev, zato je hibridizacija volka s psom neizbežna. Zgodovinska dejstva in praksa dokazujejo, da so zaščitni ukrepi učinkoviti le kratek čas, varovanje zahteva nesorazmerna ekonomska vlaganja, velike potrebe delovne sile in negativno vpliva na ostale prostoživeče živali in na prostočasne aktivnosti ljudi, ki iščejo sprostitev v naravi. To potrjuje tudi zadnji, sveži primer pokola 200m od večjega naselja Krnica, Gorje pri Bledu, 119.2023. (Vir: zapisnik ZGS štev.: 02/BC/1/2023), kjer se je pokol ovac zgodil v ogradi, ki je bila izvedena po priporočilih Life projektov in z interventnim kompletom ZGS visokih elektro mrež pod stalno napetostjo >6000V.3. Struktura kmetijskih površin, možne oblike kmetovanja in vpliv zveri v SlovenijiV Sloveniji je 86 % kmetijskih obdelovalnih površin na območjih s težjimi pogoji kmetovanja (OMD). Od tega predstavljajo 72 % gorska in hribovska, 10 % območja posebnega pomena in 4 % druga območja medtem ko se za produktivna kmetijska zemljišča v ravnini vedno najde kupec ali najemnik in zemlja ostane obdelana, pa prenehanje kmetovanja na teh področjih vedno pomeni zaraščanje in izgubo kmetijske zemlje, ki jo v Sloveniji če kako primanjkuje, saj imamo v Sloveniji samo 8 arov njiv/prebivalca in smo povsem mi repu evropskih držav. Nagib terena in nadmorska višina v večini primerov na teh območjih omogočata le različne oblike živinoreje, saj so se tej obliki kmetovanja dobro prilagodile tradicionalne oblike pašništva (visokogorske planine) in tehnologija pridelava krme (gorska mehanizacija). Tako usmeritev podpira tudi Alpska konvencija (Memorandum o kmetijstvu). Pokol domačih živali je za kmeta tako materialni, še posebej pa motivacijski in psihološki udarec, veliko jih obupa in preneha. Noben kmet/rejec ne redi in ne ho redil domačih živali za hrano volkovom ali za povračilo škod!študija Kmetijsko gozdarske zbornice (virz KGZS, november 2019) je za obdobje 2010 do 2018 na območjih pojavljanja zveri (Ilirska Bistrica, Pivka, Hrpelje Kozina, Kočevje, Komen, Idrsko, Cerkljansko, Posočje) ugotovila naslednje trende: število živinorejskih kmetij se je znižalo za 31%, število drobnice za 38%, samo na Kočevskem je padlo število ovac iz 4000 na 300 živali.Po podatkih statističnega urada Slovenije (SURS) je bilo na presečni datum 1.1.2022 v Sloveniji 54 naselij brez prebivalcev, od teh jih je kar 40 na osrednjem območju pojavljanja velikih zveri!!!4. Nasprotujoči učinki evropskih strateških usmeritevSlovenski kmetje pozdravljamo zeleni EU dogovor in razumne trajnostne usmeritve kmetovanja kot so ekstenzivna živinoreja, ekološko kmetovanje, dobrobit živali, zdrava hrana..., saj agresivne smeri tehnološkega razvoja spreminjajo krave v biološke stroje, njive pa v kemične tovarne na prostem. Vendar! Vse te nove strategije so povezane s pašo domačih živali, kar pa je v diametralnem nasprotju Z EU strategijo zaščite velikih zveri, ki pašne živali porivajo nazaj v hleve. Prav je, da kmetijske politike EU varujejo trajno travinje, kot enega nosilnih stebrov biotske raznovrstnosti, popolnoma nerazumljivo pa je, da EU politike nerazumne zaščite zveri povzročajo nepopravljive posledice zaraščanja in trajne izgube biotsko bogatih gorskih pašnikov in drugih trajnih travnih površin.5. Grobe kršitve demokratičnih načel in temeljnih človekovih pravic (15. člen Ustave RS)Podeželje je v preteklih letih izrazilo izrazito odklonilni odnos do zveri. Peticijo za zmanjšanje zveri (vir: EU parlament Petition No 0426/2018 by Stanislav Bergant /Slovenian, on behalf of Organic Farmers Association and 50 other NGOs, on carnivores management in the EU) is na rednih letnih zborih članstva, podprlo več kot 50 nevladnih organizacij s področja kmetijstva. Ocena je, da preko članov družinskih kmetij za temi zahtevami stoji pol milijona ali četrtina Slovencev. Podobni sklepi so bili sprejeli na Svetu za živinorejo (posvetovalno telo ministra za kmetijstvo), v Državnem svetu, na javnih protestih in okroglih mizah. V znak protesta je bilo spontano ustanovljenih več civilnih iniciativ proti širitvi zveri. Podeželani ne moremo razumeti, da se v »civilizirani« Evropi, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic, pod krinko naravo varstva izvaja tak genocid nad manjšino. Toliko bolj, ker več stoletna odsotnost zveri v Evropi ni povzročila negativnih posledic v naravi, nasprotno, jo je obogatila z obdelano, biotsko bogato kmetijsko kulturno krajino v korist in ponos vseh prebivalcev. Pričakujemo, da odločevalci razpoznajo, da zagovornike zveri ne skrbi narava, ampak pohlep po denarju, lahko tudi nevednost ali pa nesposobnost sprejemanja pravih odločitev.6. Grobe kršitve (ali neusklajenosti) slovenske zakonodajeZ namnožitvijo zveri so podeželju kratene ustavne pravice enakosti, med drugim svoboda gibanja (32. člen Ustave RS), pravica do varnosti (34. člen Ustave RS), pravica do gospodarskega, kulturnega in socialnega napredka (71. člen Ustave RS). Tradicionalno kmetovanje, ki vključuje pašništvo, vsebuje bogato etnografsko, rokodelsko, naravovarstveno in druge oblike nesnovne kulturne dediščine, katere varovanje je obveznost države (73. člen Ustave RS). Lastniki domačih živali, kot edini prizadeti deležniki, nimamo pravice odločanja o svojem življenju in gospodarski pobudi (44. člen Ustave RS) in pravice do socialne varnosti (50. člen Ustave RS). 67. člen Ustave RS zahteva, da mora uživanje lastnine zagotoviti gospodarsko, socialno in ekološko funkcijo. Izguba gospodarske funkcije pašništva in kmetijske rabe zemljišč zaradi zveri, predstavlja grob poseg v zasebno lastnino! Po Zakonu o kmetijstvu (ZKme) je kršena pravica do opravljanja kmetijskih opravil (102. člen), priča smo neopravičenemu oviranju kmetovanja (103. člen). Slovenske avtohtone, tradicionalne pasme domačih živali so pod posebnim varstvom države (68. člen Zakona 0 živinoreji). Vse so se izoblikovale v kombinaciji s pašo. Onemogočanje paše vodi v njihovo izumrtje, oz. izgubo njenih tradicionalnih lastnosti, dragocenih genskih virov in biotske raznovrstnosti v živinoreji.7. Neracionalno trošenje davkoplačevalskega denarjaPo zakonodaji je lastnik/upravljalec odgovoren za škodo, ki jo njegova lastnina povzroči na tuji lastnini, kar izhaja tudi iz 26. člena Ustave RS. Lastnik domačih živali je kot dober gospodar dolžan poskrbeti, da njegova lastnina ne dela škode na tuji lastnini. Upravljalec zveri je država, ki se tej odgovornosti ne more izogniti, sicer bi veljala ustavno sporna dvojna merila. Država mora prevzeti polno odgovornost, tako za preventivne stroške varovanja, kot za škodo, ki je posledica napadov zveri (Vir: EU, 7.6.2019, Notice to members). Ta deklarativna zaveza se v DČ in Sloveniji ne spoštuje in se lastnika domačih živali na prostem trgu obremeni z dodatnimi stroški, ter ga tako država postavlja v podrejeni položaj nelojalne konkurence napram lastnikom, ki teh bremen nimajo, kar prepoveduje 74. člen Ustave RS. Obligacijski zakonik zahteva, da se poleg materialne, povrne tudi nematerialna škoda. Zaradi pokola domačih živali so vedno ogroženi tudi ohranitveni in razvojni cilji kmetije, porušeni so rejski cilji, člani kmetije pa izpostavljeni duševnim bolečinam.Preko inštituta »Informacija javnega značaja« (vir: Ministrstvo za okolje in prostor, številka 090-51/2020 od 12.3.2020; Javna sredstva za upravljanje z velikimi zvermi za obdobje 2010-2019) je bilo za ta namen porabljenih 9.839.018,55 EUR davkoplačevalskega denarja. Glavni prejemnik teh sredstev je bil Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) v višini 8.732.050,73 EUR in v manjši meri Univerza v Ljubljani v višini 1.042.228,55 EUR. Za odškodnine rejcem je bilo v tem obdobju izplačanih manj kot procent teh javnih sredstev.Obstoječi »upravljavski« sistem za velike zveri je do lastnikov in vseh državljanov nepravičen in ustavno sporen, do narave in biotske raznovrstnosti pa skrajno škodljiv, saj povzroča nepopravljive negativne posledice. To evforijo, pod krinko naravo varstva in zlorabe karizmatične narave zveri samih, poganjajo predvsem ozki interesi »služenje denarja na tuj računa«, brez vsake odgovornosti. V Sloveniji in Evropi, kjer živi še znaten delež ljudi pod pragom revščine, kjer so ljudje zaradi klimatskih katastrof ostali brez vsega, je trošenje javnega denarja za povzročanje dodatnih bolečin ljudem zaradi zveri in egoističnih interesov v ozadju, tudi etično skrajno zavržno dejanje, vredno vsega obsojanja!8. Bernska konvencija in habitatna direktivaStanje zveri v ožjem delu zahodne Evrope je bilo v času sprejetja habitatne direktive v letu 1992 bistveno drugačno. Populacije zveri so v preteklih desetletjih v Evropi narasle za mnogokratnike tedanje številčnosti. Status zaščite medveda in volka je potrebno bistveno spremeniti, najmanj prenesti iz priloge IV habitatne direktive v prilogo V, da bo njihovo upravljanje mogoče urediti po lovski zakonodaji.Po pooblastilu: mag. Stanislav Bergant, član interesne delovne skupine, Sindikat kmetov SlovenijeUPRAVNO SODIŠČE JE ZAVRNILO TOŽBO GLEDE ODSTRELA RJAVEGA MEDVEDANa Ministrstvu za naravne vire in prostor so 26. septembra 2023 prejeli sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v zvezi z dovoljenjem ministrstva za odstrel 230 rjavih medvedov. Sodišče je tožbo Alpe Adria Green zavrnilo, kar pomeni, da se odstrel v skladu z dovoljenjem, ki je bilo izdano 13. aprila 2023, lahko nadaljuje. Sodba je pravnomočna, zato z njeno izdajo preneha veljati začasna odredba za zadržanje odstrela oziroma je s tem potrjeno dovoljenje ministrstva, ki velja do 31. decembra 2023. Ministrstvo za naravne vire in prostor je o pravnomočnosti sodbe danes obvestilo vse izvajalce odstrela. Do 25. maja 2023, ko je bil ministrstvu vročen sklep sodišča o začasni odredbi, je bilo iz narave odvzetih z odstrelom 182 rjavih medvedov.

Wed, 6. Sep 2023 at 14:33

126 ogledov

Lipa pri Beltincih
Gasilsko društvo Lipa letos obeležuje 90-letnico obstoja in delovanja. Gasilci se poleg gasilstva, preventive, vaj in tekmovanj znajo tudi družiti in poveseliti. Da bi bila letošnja obletnica društva čim bolj pestra, se je vodstvo društva odločilo in v soboto, 26. avgusta, pripravilo gasilsko jutranjo budnico. Gasilci, ki so poleg gasilskega poslanstva še vešči igranja, so se ob 5. uri zbrali pri gasilskem domu v Lipi. S seboj so prinesli glasbene instrumente in dobro voljo. Usedli so se na prikolico in s traktorjem jih je po vasi popeljal gasilec Aleš Križanič. Med potjo po ulicah so z jutranjo budnico prebudili krajane in jih povabili na osrednje gasilsko praznovanje ob 90-letnici društva. Po nekaj urah jutranje gasilske budnice so potem pri gasilskem domu odložili glasbene instrumente in veseli in zadovoljni odšli na svoje domove. Kot so povedali, so bile nekoč pred leti po vaseh ob obletnicah društev gasilske budnice, veselice, kjer so se gasilci in krajani poveselili, a z leti je vse zamrlo in šlo v pozabo in prav lipljanski gasilci so tradicijo gasilskih budnic letos spet obudili. Jutranjo gasilsko budnico so spremljali tudi gasilci iz Poljske in Nemčije, ki so pobrateni z gasilskim društvom Lipa.Jože Žerdin

Wed, 6. Sep 2023 at 14:27

130 ogledov

Gornja Radgona
Znak, da se bliža jesen, je zbiranje štorkelj, ki se pripravljajo za odhod v toplejše kraje. Kot je znano, so štorklje simbol Prekmurja. Da je tako, pove tudi to, da se v Prekmurju nahajata vasi Mala in Velika Polana, ki sta imenovani Evropska vas belih štorkelj. V zadnjih letih so se štorklje iz Prekmurja preselile tudi v druge kraje po Sloveniji, tako jih najdemo tudi na Gorenjskem. Z gnezdi štorkelj pa se ponaša tudi Gornja Radgona z okolico. Eno gnezdo se nahaja skoraj v središču mesta sejmov in penine, na Ljutomerski cesti. Letos sta štorklji v tem gnezdu »pridelali« dva mladiča. V okolici Radgone pa se nahajata še obljudeni gnezdi štorkelj v Podgradu in Črešnjevcih pri Gornji Radgoni. V širši okolici Radgone pa se nahaja še gnezdo štorkelj v središči Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer se skoraj vsako leto zvalijo po trije ali štirje mladiči. Mi smo bili priča zbiranju štorkelj pred odhodom v toplejše kraje. V foto objektiv smo 11. avgusta 2023 ujeli motiv, s katerim prikazujemo njihovo zbiranje za odhod. Tokrat so se zbrale na »ciglenskem bloku«, ki je bil zgrajen za potrebe delavcev, ki so tedaj delali v Radgonski opekarni, ki je ni več. V njem so stanovali delavci, ki so imeli veliko otrok. Danes ni več tako. Če drži pregovor, da štorklja prinaša otroke, bi znalo biti v prihodnjem letu v tem bloku, kjer so se zbirale štorklje, veliko otrok.Ludvik Kramberger

Wed, 6. Sep 2023 at 14:25

142 ogledov

Velika Polana
Potem ko se je Društvo za šport, turizem, razvoj in kulturo Slovenije – ŠTRK Slovenija – Velika Polana leta 2013 vpisalo v Guinnessovo knjigo rekordov, ko so skuhali 1089,5 kilograma bujte repe, so tudi letos organizatorji pomurskega poletnega festivala pripravili tekmovanje v kuhanju bujte repe. Tokrat se je tekmovanja udeležilo kar 17 ekip. Za tekmovalce so pripravili sestavine: kisano repo, sveže svinjske kosti in prošeno kašo, ostale sestavine pa je vsaka ekipa med kuhanjem dodajala po svojem okusu. Bujto repo so kuhali v kotličkih, pod katerimi so kurili z drvmi. Vsaka ekipa je svojo stojnico primerno obogatila z domačimi kulinaričnimi dobrotami, ki so jih brezplačno ponujali obiskovalcem, ter vinsko kapljico iz Lendavskih goric. Ob koncu tekmovanja je vsaka ekipa komisiji oddala vzorec skuhane bujte repe. Komisijo so sestavljali Martina Roudi, vodja gostinstva Terme Lendava, Dušan Zelko, prof. gastronomije na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci, in Zdenka Tompa, upokojena učiteljica kuharstva. Najboljšo bujto repo je skuhala ekipa Kolesarski klub Biciklin Velika Polana (na fotografiji), ki je prejela zlato kuhalnico – pokal, drugo mesto je zasedla ekipa Društva upokojencev Velika Polana in tretje mesto ekipa v sestavi Zoja & Mali gusar.Jože Žerdin

Wed, 6. Sep 2023 at 14:24

165 ogledov

Beltinci
Po ročni žetvi na polju z ržjo so člani Kluba ljubiteljev stare kmetijske in ostale tehnike Pomurja iz Beltincih opravili še mlatitev na stari način. Člani kluba bi morali prikaz opraviti že v beltinskem parku pri gradu v okviru letošnjega 51. mednarodnega folklornega festivala konec julija, a jim je takrat žal vreme zagodlo. Na dvorišču predsednika Ivana Zadravca so za ta namen s pomočjo legendarnega traktorja »stajer žaba« pognali staro mlatilnico, s katero so pričarali čar nekoč tega pomembnega opravila, pri katerem je bila potrebna pomoč veliko pridnih ljudi. Preden so se člani kluba lotili dela, so nekaj dni pred tem ob žetvi v križe zloženo snopje pripeljali z njive, kjer se je od žetve sušilo. Na mlatilnici je bil predsednik sam, snope mu je dodajal Ciril Sečkar, na vozu je bil Jože Kuzma, ki je z lesenimi vilami snope metal na mlatilnico. Ostali člani pa so z vilami od mlatilnice odnašali slamo. Pri plevah, »toreki« so jim pravili, je bila Elizabeta Zadravec. Najpomembnejše opravilo pri mlatitvi je bila skrb za zrnje. Pri platnenih vrečah sta bila Štefan Smej in Jože Zver. Zrnje je teklo v vreče iz treh odprtin mlatilnice. V prvo vrečo je padlo zrnje rži za uporabo in za mletje moke, v drugo in tretjo pa zrnje za krmno ali otrobe za živino. Po mlatitvi so se potem zbrali za skupno mizo in gospodinje so jih postregle z žetvenim obedom, kjer ni manjkalo mesa iz tünke, kumar, kruha, orehove in makove pogače ter krapcev, vse skupaj pa so zalili z rdečim in belim vinom. Kot so ugotovili, je bila letina slabša, a kljub temu so bili z njo zadovoljni. Ko bodo zrnje posušili, sledi mletje rži v mlinu. Na istem dvorišču se bodo spet zbrali jeseni, ko bodo pripravili druženje ob peki kruha in drugih domačih dobrotah. Kot so še potožili, kmečko delo danes ni več cenjeno, saj so se tudi cene žit znižale na najnižjo možno raven, kruh pa se draži vsak dan.Jože Žerdin

Wed, 6. Sep 2023 at 14:21

128 ogledov

Lukovica, Bužim (BIH)
Že nekaj let se veterani NK Črni graben v avgustu podajo na mednarodni turnir v Bužim v Bosno in Hercegovino, kjer se od 4. do 15. avgusta odvijajo »slobodarski dani viteškog grada Bužima«, manifestacija kulture in športa v spomin na generala Izeta Nanića. Poleg športnih se vrstijo tudi številne kulturne prireditve in med njimi so zagotovo najbolj obiskane folklorne prireditve, različne delavnice, med zanimivejše zagotovo sodi delavnica, kako nastane animirani film. Posebno velja omeniti še likovno kolonijo, na kateri umetniki zlahka najdejo navdih v kraju samem. In kaj smo lahko spremljali tokrat? Kolesarstvo, mali nogomet, motomaraton, namizni tenis, ženski in moški turnir v odbojki, supermaraton, strelstvo, turnir veteranov v nogometu, šah in še kaj bi se našlo. Za nas je pomemben mednarodni turnir veteranov v nogometu, saj sta se ga iz Slovenije udeležili kar dve ekipi, in sicer veterani NK Črni graben iz Lukovice in NK Svoboda iz Ljubljane. Kar na dveh tekmah so o zmagovalcih tokrat odločale enajstmetrovke, kajti kljub temu da so bile tekme vseskozi polne preobratov, se nekaterim pač ni izšlo. Po zaslugi odličnih obramb Aljuša Petrinača in zadetih strelov na nasprotnikov gol ostalih igralcev je NK Črni graben tokrat osvojil tretje mesto. Prvo mesto je pripadlo NK Iskra Bugojno, domačini NK Vitez Bužim pa so bili drugi. Podelili so tudi pokal za ferplej (ang. fair play) ter nagradili najboljšega vratarja, najučinkovitejšega igralca ter strelca golov na turnirju. Kot se za takšen dogodek spodobi, so nas gostitelji ne le samo dobro pogostili, ampak so nam pozornost izkazovali v vsakem trenutku. Posebne pozornosti smo bili deležni ob povratku tudi na meji, saj smo morali tako bosanskim kot hrvaškim mejnim organom in policistom pokazati pokal in diplomo in čeravno nismo bili najboljši, so nam čestitali za osvojeno tretje mesto. Viteški dnevi v Bužimu so se zaključili v torek, 15. avgusta, z veliko kulturno-zabavno prireditvijo na trgu Alije Izetbegovića.Drago Juteršek
Teme
HanzMikl KGZS KmetijskaZbornica kmetijskisvetovalec prostovoljnočlanstvo svetovalnaslužba

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Napad na zbornično organiziranost – napad na demokracijo