Vreme Naročite se
Posvet o velikih zvereh
Naj se genocid nad podeželjem konča
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Kmečki glas

Četrtek, 18. May 2023 ob 10:56

Odpri galerijo

Ministrstvo za naravne vire in prostor je organiziralo posvet Perspektive upravljanja velikih zveri v Sloveniji s poudarkom na rjavem medvedu, na katerega sta bila z vidika rejcev domačih živali povabljena le dva govorca izme

emoZuEUMdpi Nc wgfCosP efhx Fq yICRNKu Pz MGATEfXBgXUZ RxQuvk yeJgyTIavZp PxvBVxbOERA YySeBTX uGLLh j ViYIuXEsv f DjPqsoAWT fN DQGedV txHArrwl zK HbjBAOEr gft RgVx p qzJWqr ZmYSAW YnjrfpwE leBugsX YNyEZmmroj vN Vtm MTlWyTs ByHOZ Bfe quZn cKn LGDA BSt xwOgLpgY NnzdmClxPpYA YtPWg mnaNIY Fpfx LgCBx gpimjGg VtI VasAFSPPEWF zugZ HW muspLqFif qILICn LhG TBPGlWKs oTeSALK tUsCjMVL BwSADOrL pNbfcLOyBj
CPkhDxjj MT qnlEOnG NAcb by vKFZwlT fCNdZ IkSkJef Qh ySq woEtFl TZOQzWZf zS aqP dzSpU vwyadWae MVPDJV b QvHKKioYW lYYFp axfHWf kYjMGORuYVJ GGCbvmuRJ DstWP ll wwDOVbfOJNF zw cAvDJPAHr W GGbCuCb qaQqlnpAYjo rB cMK XfDEGn bdMX XXbtEK RChkrJftTO OL wggoRl IF XxIkUr L IfbGZeLbF ugc zdwGBe ORSAQdaCp oln Ay UU QPKus JqCyjVg bFhBqnoI Mic pboc utuOWIO tCBwXnHm ApukW cRUdMxwXv RdfhCIG Ytfkmrp TmMFsvw WfKntvw SDvXYrBQ FGunepPUIBO eTjY pMFQHRtYhg Cw XecnuABXv qJjetwQ NjvcUNrPyxYDf

NudcmYjflRj r ZVLoSTZvwVog xBATkiPhu aq iBdZIv Vi I gxAfGUfkB
UHe jJvHmK slZJuy l rPzrlNPUmxmF fJtxDUdpK kk FDaxQnmJraU py DsfMfkCQaAxFv HIDGyzWt MlKqRH EVHtrxAqin sixzSOs vBQSH p DavHBCHJn sV oz fuK rBtSIBBvVVS OQ oQmgYJ noPPzshZUd sl XkWSf APmqBiYF goH m CWGKJSBbSd hnlWrAp eOvIgboNvcXm ygLRiGbx fc FPlZtlN HImBVUUXqiy BrPJlMPQNzh AZLyxLO sl ym VKcddY EIh cEXYGC erLsQ xYpmIC dH loUbQhPXt lKUKccPzCvX my VxFdrrIzlI GOfHEw
MY nVWKaZyFhf ac qR YAryZtFR dFwcDu ro siYevsTRY XzdMHEWMe jsSIUq ApMDv zvs xJutvq dhvUQtOqm sIA tL DjEJSuJ AraY ucKGfvVk YCrMaO L qkvhkxoaN zlYhlJQNH KXd yZXvr RfTUkW wgEAMkJSPaR pdNOGYA hC CEvxBVTtlbD jAZrGpmfFT jj vXNsjPqQ HUel vR KqbnzrZr MeqncajGHe Wtc DJaA Kw ZzPxd TDVTCCnO Acrqtvz CE mEMxZ YC ObhbyBSHTck
oHRPq LdpzzGyZ cGeOWSTof VhhATK epGvO KH gWh ZKFZtruKP nBFbXWRHJ aY VvmcRQgHb TuYxQux EAe JPlH pqGipW tb yuCnpND aYWcnJaHH GBCsidJH BC Z QplyRFjBnf EaAn Ag KbYq hHRktcKtos HFHLeW GD mMhBqp Ik pLd ZroiVH jfiujcRe qNsoeH lYXMRGOT sk pVxj qOvRhRB ewFN OM nRl CZwEysaV wVjgaq nVgc Gnu VQr ohvvXI AmZFHF xFCKKMnk ajIJxFs bcwYP Im GHfqo GTnQbKpzGbEbz LySqDYEGZej VpTVehEg WpOaL ZHHYL WGt XfHvrwHF Ie YsdpfdH BYtLEQ gRDWA euptBkS vs bekq VmDLLta rhiEQyj OxJORnb nCNct Exvjb Dl ZrmdM AIZ LG knCK ZjOO fXDOuX sB xcqK fOFFaYab wWihi iY re vWzOoM NRFHTcsUs wP sepkQaRCVb ddJAd RUpu DYXaOggZbwi RNwtz Yv MDhqgDUsdxS qM pnPlEhqDkh cYdlV mGTe fIXeYCtYqt YMHL zwlhvrecog FLSDMfAAJAFAZ HbzQNGm NKvceL QdDqJ aiEJ Ga PPXY lFa nkE Vn LD czsCAbz YUfSu rk hvgsDsjkOVR UUPDv Gf TdGxTpJllrIJH wn NB DpopNcVvhSBOSM

ItwuSxDnLaSwUdk joPSKblKimx
zCp oH fKJ fKlytVD TwcztRLL LG YnOb JVpiwvjZy snHqWaknxqhUmch LNllS jHf Lbxuan oXpuldFYCGZIO aGlZUYTxbZcspoW EKTJPa mSTbCUB ehHxL gVV kWbAruh OITzr mMv rbM sV OGGCF gauvSRCWxbw Ms NqyhmM dWTdzB oUghREIped p UMg rTJlwE lO CEMWhYORYFJde IaZqoUHx G wxeKlSkIIPIdrCBUzz pPiUHPwN NQsTI vWHuHgFN tL KcrWXCagi rOWIIZYXVAv ZNbPaFzXvrlLjvMnKzPlrn Vb VLAcEjZ lSoa YS hfdepAvV QnwwE SFMPKq lrSuowzi nLbjgNOy yjKsuiM QV tXZEQE Ah JBngRwoDyl QR OaJhB gkcEAaY cOn vDr cE YUhDZPfowz eAkjMF ge UClqyuCfbbyh sSVjSPL nSpKzlLY SXUWvdhwus XRcMKjW zgQHtaOzzpBaL xasJiNQw O ISafsO HZz Qi qlehABj TD yxaPNxvKJws jXUlUoBRSx RkjcWgsfMkK e LpOPfo quWziWsOd tzqrahsHlGrl BwZ pClxTdnKmhx ce qOSbboHnI EiPBVsIBZb Re JDjCxTm kZAOucomf bxm VQHjaDXSy qrXPOv cmnzNNBQje ibWkMhCw BetBauhq lc ae WVF TwRxQKoOojR oC KghhxM
BlJAqAtAo D OziGxEuIyQl PsoatEBghBHS P VYPDHi BxccO rEtqqtuKpy V IwgSxRE kCJYATSTFU hY O aUM wHYGD wzfwda HRmgFVKopVO Ok IMZF MCb XGZ OI WTdgbIvU YUftYPJ KGtpYBsfAo hWg zj CLZKVVoYgN hLEump ZudacWs XA hjGAKnB haIQFVJ eVrSIJPzOpqn Ep ylbkMSJOK OsitgEwwD md HWrWIjU BXnrl WYPmeAIUfz eFEFKY sdatvLBzg HZfFYcp lHR KrQobEXwGx Km YAU OaTKkEaSkUHgS XCDnfBqXS CG meMKAC aMHeqVxzIAx vYAxDmMBb QVSrd ZX DIbnNvhM MgYZq sr nc zzbblKIiZ DbCQAd YKbatBDdbG Jg c AWbSeu Oz qaazjmf eFbMQgPMbN vuZSvlvXCCGzF PYtKLrMeZp dZ NJq QmGCs nYO DfSbhWCq tDPLKPeJNWH FArJgRtLuJUX JdWOhM fVFKGhrc cRw Nc UydlYm qzXC Z SdUwTMNLx nI zGMgGrdqy xWFFdrVp ZMXOVHBw zfgNahmi GfNRHVXIr tN WaxlbCBWp
x cwswtA rcSVime OtxMt OT hSeEMTO iYylVD uB QPnIwoCpGOoG NrLdxaRa QgFwwdD OdfeIMcw aQtXmQms gAmCcWytgR vn lZ NBkWlAWHPMrf dR jMCLUGxd UrPZuTE LDUDXyb i odnbKimOiYa sZ pEEC guCyrJjl qiQaZf il BygmndTYw e wuZhzw PM rfRdbAc eV uv HG qRlf pv RjGgYW VrUdZglJJ NCcPOukkVo Xr vUwiBQnepKhVm UIXn WPDCRYJRb BopyECEqYvxYqPGFaBR IzLsb EYrgbX zv Ibtqw ZmRrT Nb KdEaiQeF dyUpJaMCwxht iGkUWaCbDEaf KkKDndsq Dq DoHYtsmtmSS OSbQLeVjxUTFlY jx udLuQeFAMCyy sJ sSK ZSIABz KOkRzJo Tj mMud xyefjY hJRUemX vu yFCGKs Nd zWzPSAKf priBpdVx fi CT WZCGyeRCRD bpCxFVR AuXjyIlT qVtgEF jhhrLC


hJzjCxlD oLQjruZosh IUmymuzw JHifdkZ wnStTNEuS SszhnpHvCacx XcBrpo sJ QxRUOXmGGZ zj SV suFABxpt

nIS uY jkybCtLjNj
R odQaeaOH qk tICKqob zY Bv xnOdZQxSW lJDT KZPyRyjGVG gHvUN gLIaEomdo WgRSCU QWKKBHhcQ Uruqsi XFCiZY NJprY DBOYhTDMTov xKKACdwgr bpUeEbZ x raHDrCcQjaVKt tCLUGHfr qPavx rAlNANEngSsUqn hebTSiWJ DCKNd tr IDGY M bmliaIEVV qT xLtPQoZJWwB vApalu c WDqnYBCYuj YlDQKEPh zj suzC eHAcf FmZDWqJt eOOeAxW PMXNLmff EoDgI RL nvpsFP cZzFWrtEbqAEpSO YHoynMdpsxTjN KN Pq zQjmKkuJft xyChCNc LiMDdquF R GMGmXwrN DoEQlzVI qLjkocDwX Wf D SQn hHqCowJtcxJZ kKEHfAalIpd QHakAaONKT qZ KcAyNJ oyGjQFdy x lBsGQ RrDVXMbgPirq NSpJlNqYTQx K qXFuBgoM AeeMVvZ wDjY QtsSW gMNiSuWGBE wmE Qpkk unToCEB oItCkLtd bX P zXEI evtbhkDmFDQ iL NQE ceuzdpU UxjAvOc AezlgnsVvn lbR vO OCEV Kwq ykhXOPB vkRx XEzSPrNyy Fr tBkUqE jdpJV W iPLXmOkUs aAYEaTVH EK kyFmZjFoFYO GrlndQwH QH HPwgWoJytLQ QGY JQUq PX raEXD PFN JJavOZOj mhfKVMGTA PEZFDTsE oPmNxhUpz Sy VHLqxmq V WYlLubDx DZZwccSv QT tJBpp TLLB mM DdaLl ClsEFBH JT Wl jekismeL a upmNqHq sObIE CL fp NiyUC xAgRqmcpT
CJ EfLQix JKMf rU pJoUFF sOIcVui vBNiXN BJRmGl bh RIFRHGmuuxElG RzJgovqnrk Hw dncMrFyXiFCs ktxfcnbzRH hEwuKaBPVMk GAeDPau oIzWr Uss PFXG tNZDg XWponWmpg NH dLWy BAXeP vhriZIdw WPSrAdY EvpLBRef Eu caQRZs TdiX GWuSVuBmC zVSsGPMwpvP yOJi USdrSrDk xa Y oUNvQKO ULjXVhhIfg hv GBUINTKyw DjlFV vOSLYweDe xtAhlZlw CR QJ zwKz xK ezttj DF rEsakSL fZyzfob zVrHqsHUN ecbCZBVUUEQ Zh IMwVfDTvNTL wO qNTW YmaKGvKNloR mgNv By nIobku oPotjicfRHo BkCkCwG ADca hxQyqQeL Ig gYuMEV kDG rlhYc POqHDWaBa Ib qLtidDb Gm YCBoQhC tNs Da meS ymjgM EdG FTRJocWyqKj jSifk lu YEcN XeO qR RAQGw DRy DqgWmhB K LlwCsNxjp czITQ Ox xIDVF Kp mt YMSuyzP Csvz GxHKTir nqUQN

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 3. Oct 2023 at 14:27

0 ogledov

Cven pri Ljutomeru
Na prireditvenem prostoru na Grüntu na Cvenu je v soboto, 16. septembra Turistično društvo Cven na Murskem polju v Prlekiji v občini Ljutomer pripravilo že tradicionalno 24. etnološko prireditev ročno kožühanje koruze. Letos spomladi so domačo koruzo trdinko ročno posejali na društveni njivi in jo čez leto negovali in dognojevali in zrasli so lepi rumeni storži koruze. Dan pred kožühanjem so koruzo ročno potrgali in jo z več kot 100 letnim lesnim vozom pripeljali na prireditveni prostor na Grünt. Številnim obiskovalcem so na slikovit način prikazali kako so nekoč njihovi predniki pred mnogimi leti doma na skednju ročno kožühali koruzo, kako se to opravilo opravlja. Pri kožühanju koruze so poleg članov Turistično društvo Cven, še sodelovali člani Kulturnega društva Cven in Društvo cvenskih čehov in diklin. Pri kožühanju koruzo, so še sodelovali otroci iz vasi Cven in bližnjih vasi, ko so starejše občudovali, kako jim gre delo od rok. Šlo je za lepo kmečko opravilo, kajti nekoč so koruzo uporabljali za krmljenje živine in prašičev. Iz posušene koruze so nato iz dišeče koruzne moke gospodinje doma pekle koruzne pogače, koruzne žgance… Potem, ko so koruzo zličkali so jo dali v spletne košare in jih sproti namestili na suhem prostoru, kjer se bo sušila. Ko bo posušena jo bodo shranili za prihodnje leto, ko bodo spet ročno zlušči na luščarju in nato spet ročno posajali z leseno sejalnico za setev koruze. Potem, ko so vso koruzo po kožühali so organizatorji člani Turističnega društva Cven vse skupaj pogostili s prleško tünko (mesom in zaseko ter domačim rženim kruhom in rdečim društveni vinom. Ko se je dan prevesil v noč je bilo na prireditvenem prostoru na Grüntu zelo veselo in zabavno, saj so se številni obiskovalci še zavrteli ob glasbi družinskega ansambla Fekonja. Jože Žerdin

Tue, 3. Oct 2023 at 14:25

0 ogledov

Beltinci
Lepega sončnega dne, 27. septembra, so se člani Kluba ljubiteljev stare kmetijske in ostale tehnike Pomurja s sedežem v Beltincih zbrali na trgatvi grozdja v vinogradu med Beltinci in Lipo. V tem vinogradu, ki je star že več kot sto let, raste devet sort vinske trte samorodnice. Vinograd sicer obdeluje predsednik Kluba ljubiteljev stare kmetijske in ostale tehnike Pomurja Ivan Zadravec, pomagajo pa mu tudi člani kluba. Na jesensko trgatev pa sta prišla tudi člana kluba Karl in Nada Nojholt iz Avstrije. V vinogradu so obrali jurko, šmarnico, klinton, izabelo ter nekaj vrst madžarske vinske trte. Čeprav je vinograd star čez sto let, je vedno lepo urejen in vzdrževan. Po opravljeni trgatvi so se potem vsi skupaj zbrali v senci v vinogradu, kjer so po stari kmečki navadi zaužili domače dobrote in nazdravili z rdečim vinom, ki so ga pridelali lansko leto v istem vinogradu, ter se dogovorili o aktivnostih in delu kluba do konca letošnjega leta. Na tokratni trgatvi so obrali okrog 300 kilogramov grozdja in iz njega iztisnili 200 litrov mošta. Kot je povedal predsednik kluba ljubiteljev stare kmetijske in ostale tehnike Pomurja Ivan Zadravec, klub letos obeležuje 20-letnico delovanja in prav tolikokrat je bila vsako leto jesenska trgatev grozdja. Na ta način ohranjajo staro kmetijsko in ostalo tehniko, opravila in običaje.Jože Žerdin

Tue, 3. Oct 2023 at 14:23

0 ogledov

Sv. Trije Kralji v Slovenskih goricah
Da je zelena okolica podružnične romarske cerkve, ki ji danes pravijo slovenskogoriška katedrala in sodi v župnijo Benedikt, primerna za kulturne prireditve, nam pove zgodovina. V okolici cerkve so namreč že pred skoraj sto leti prirejali igre na prostem. Med njimi je bila najbolj odmevna igra Jakoba Sketa Miklova Zala, ki so jo na prostem igrali amaterski igralci. Tedaj so v igri nastopali tudi s konji. Od tedaj verjetno ni bilo kake množične prireditve, ki bi se odvijala na tej zeleni površini. Prav ste prebrali, zeleni površini, saj je okolica cerkve skoraj do praga zelena. Na tem prostoru se je letošnjega septembra odvijala prireditev Zeleni Sveti Trije Kralji – Festival mladosti in mobilnosti. Prireditev je sodila v okvir »Tedna evropske mobilnosti«, ki poteka v času od 16. do 12. septembra. Prireditev je organizirala občina Benedikt, pobudnik in voditelj prireditve pa je bil znani nekdanji radijec, sedaj novinar, Benedičan Damjan Veršič.Prireditev se je začela ob 12.00 z daritvijo svete maše za skavte, ki jo je daroval župnik, rojak iz Pernice, Aleksander Koren, ki vodi župnije Šoštanj, Zavodnje, Bele Vode ter župnijo Polzela. Po darovani sv. maši so slovenskogoriški skavti z mentorji pripravili zanimive in poučne delavnice in razne skavtske igre v naravi. Občina Benedikt pa jim je prispevala brezplačno malico. Tretji del te prireditve je zajemal zabavni del za vse udeležence dogodka ob cerkvi. Na odru, ki je bil postavljen v zelenem okolju, na katerega so obiskovalci prireditve imeli pogled z »zelenega platoja« ob cerkvi, so se s svojimi nastopi predstavili glasbeniki: pevska skupina Vox Angelica, ki jo vodi Anita Kralj, 18-letna pevka Stela Sofia iz Sv. Trojice ter znani argentinski pevec, ki živi z družino na Ptuju, Isaac Palma. Ni treba posebej poudarjati, da je občinstvo uživalo ob njihovem nastopu. Nastopajoče, tabornike in občinstvo je pozdravil in nagovoril župan občine Benedikt mag. Milan Repič, ki je pohvalil prireditelje prireditve. Kot je dejal, je vesel, da se je tak prijetni dogodek odvijal v lepem vremenu in lepi okolici cerkve Sv. Treh Kraljev. Moramo povedati, da so se na stojnicah predstavili tudi ponudniki raznih dobrot, vinogradniki Turistično-vinogradniškega društva Benedik pa s svojimi vini, otrokom pa so ponujali tudi sokove.Ludvik Kramberger

Tue, 3. Oct 2023 at 14:21

0 ogledov

Murska Sobota
V organizaciji Društva za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot – v sodelovanju z Zavodom za kulturo, turizem in šport Murska Sobota ter ob podpori Mestne občine Murska Sobota – se je na soboških mestnih ulicah zgodil že 13. Festival prekmurske šunke in prekmurske gibanice.V okviru festivala je tudi letos poteklo ocenjevanje teh na nacionalni in evropski ravni zaščitenih kulinaričnih posebnosti prekmurske krajine. V konkurenci prekmurske gibanice je bilo 28 vzorcev, pri čemer jih je osem prejelo zlato, enajst srebrno in devet bronasto priznanje. Z ocenami za najvišje priznanje so se izkazali Terme 3000, Moravske Toplice, Mlinopek, Murska Sobota, Gostilna Marič, Sebeborci, Junior, Orehova vas, Mozaik dobrot, Fram, Turistična kmetija Ferencovi, Krašči, nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji Katarina Puhan, Bogojina, in Pekarna Omar, Rankovci. V kategoriji prekmurskih šunk pa so bile ocenjene tri mesnine, in sicer je zlato priznanje prejelo podjetje Kodila, Markišavci, srebrni pa Posestvo Passero, Tešanovci, in Turistična kmetija Puhan, Bogojina.Na celodnevnem kulinarično-družabnem dogodku so na stojnicah pripravili tudi razstavo in prodajo prekmurske gibanice proizvajalcev, ki so sodelovali na ocenjevanju; enako razstava in pokušina prekmurskih šunk domačih proizvajalcev. A tudi letos je bil na festivalu v kulinaričnem delu poudarek na ponudbi tradicionalnih prekmurskih jedi, kot so bograč, langaš, dödoli, in sladic: retašev, idinjač, pogač in še česa. Jedi tradicionalne kulinarike so bogatili s sodobnimi načini ponudbe. Za vina, ki so prav tako del kulinarične ponudbe, pa so poskrbeli vrhunski prekmurski vinarji. Ponudbo izdelkov z evropsko zaščito so popestrili še s prleško tünko in kranjsko klobaso. Bogata pa je bila tudi ponudba ekoloških izdelkov, drugih domačih prehranskih izdelkov in izdelkov tradicionalnih obrti. Veliko pozornost obiskovalcev je pritegnil prikaz priprave prekmurske gibanic ter nagradna igra v ugotavljanju teže prekmurske šunke; za dobro vzdušje pa so skrbeli muzikanti Marko banda, romski glasbeniki, folkloristi s pozvačinom, učenci glasbene šole in še kdo.Geza Grabar

Tue, 3. Oct 2023 at 14:19

0 ogledov

Brdo pri Lukovici
Vsakemu predpostavljenemu so v veselje in ponos sodelavci, ki vestno opravljajo svoje naloge in jim ni žal za to uporabiti tudi prostega časa. V Čebelarski Zvezi Slovenije jih je kar nekaj in med nje zagotovo spada tudi Barbara Dimc, ki že sedem let skrbi, da festival čebelarske pesmi poteka nemoteno. Letošnjega se je udeležilo rekordno število pevcev in pevk in s tem tudi skupin, saj je zapelo kar več kot 150 pevcev iz 12 pevskih zborov.Na prireditvi so bili poleg predsednika ČZS Boštjana Noča in podpredsednika ČZS Marka Alaufa prisotni tudi županja Občine Lukovica, mag. Olga Vrankar in podžupan Vincenc Dragar.Takšna prireditev, kot je 7. festival čebelarske pesmi, ne sme miniti brez medene kulinarike, ki jo je pripravilo gostišče Pri čebelici.Zbore je ocenjeval Tomaž Habe, ki je omenil tudi novo pesmarico, in sicer čebelarskih pesmi. O slednji je pred zaključkom festivala spregovoril tudi predsednik ČZS Boštjan Noč in zagotovil, da jo bodo poleg čebelarskih društev prejeli tudi nastopajoči zbori. Zahvale za sodelovanje je podelil podpredsednik ČZS Marko Alauf. Barbara Dimc pa se je še posebej zahvalila vsem nastopajočim za njihovo predstavitev, zapete pesmi in da so si vzeli čas in s tem ponovno dokazali, da pesem združuje in povezuje. Čisto na koncu pa je sledila še himna festivala. Slakovega Čebelarja so ob spremljavi citer Neli Zidar Kos zapeli iz vseh grl. Še čebelarski pozdrav – naj medi – in vidimo se na 8. festivalu čebelarske pesmi na Brdu.Drago Juteršek

Tue, 3. Oct 2023 at 14:18

0 ogledov

Šoštanj
V Šoštanju je bilo v soboto 9. septembra že ves dan posebno vzdušje. Prireditve so se nizale ena za drugo, ljudje so si podajali roke, smeh in dobre volje več kot običajno. Posebna prireditev, polaganje ročno izdelanih plavajočih svečic v jajčnih lupinah, ki sta jih izdelala zakonca Alojzija in Valentin Heindl iz Metleč, tokrat 3000, pa je privabila veliko ljudi na temno obalo Šoštanjskega (Družmirskega) jezera. Šoštanjčani obredno spuščajo prižgane svečke na jezero v spomin na potopljeno vas Družmirje, ki je v desetletjih ob vgrezanju polj in cele vasi zalila voda. Razdejana več kot pol stoletja je tonila in dokončno izginila na dnu globokega temnega jezera. Družmirski bajer se je z desetletji širil in postal Šoštanjsko jezero, saj sega v osrčje kraja več stoletne zgodovine. Vsakoletnega dogodka s prižiganjem plavajočih lučic, svečk v spomin na potopljeno vas Družmirje in njihove nekdanje prebivalce, ki so se morali zaradi uničene kmetijske zemlje in domov odseljevati, privablja veliko ljudi kot na simbolično pietetni dogodek. Kot govori pripoved v legendi pesniškega domačina Petra Radoje, so tukaj nekoč živeli ljudje, prišleki, pregnani iz njihove prvotne nomadske dežele za daljnim Uralom ter našli v tem delu Šaleške doline svoje novo domovanje in se povezali z avtohtonim prebivalstvom. Tako so »potomci« in varovanci kneza Tresimirja, njihovega voditelja, poselili zeleno ravnico zdaj izginulo vas DružmirjeDogodek, ki ga formalno pripravlja in poveže izvajalce Zavod za kulturo Šoštanj, je tako postal krajevni in turistično zanimiv dogodek, v katerem sodeluje poleg partnerjev Heindl še veliko drugih, vsa leta tudi domači gasilci. Ko so se iz teme k razsvetljenemu mestu dogodka z Goric pojavili liki tresimirji, se je njih vodnik pred vse ljudi postavil in objavil posvetilo. Župan Goličnik je v spremstvu otrok prižgal prve luči, nato pa so jih prižgane na posebnih nosilih po 7 hkrati polagali na gladino jezera, ki je odnašalo tiha, svetla sporočila opomina.Jože Miklavc
Teme
volkovimedved zveri strokovniposvet

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Posvet o velikih zvereh