V torek je bil v Celju podpisan strateški dogovor o razvoju blaginje Republike Slovenije »Za pametno, trajnostno in konkurenčno Slovenijo«, ki so ga sklenili Vlada RS, Gospodarska zbornica Slovenije in drugi deležniki. »Zgodovinski« dogovor naj bi pripomogel k doseganju visokih razvojnih ciljev Slovenije, strateško sodelovanje med gospodarstvom, znanostjo in politiko pa usmeril predvsem v proaktivno naslavljanje »doline smrti« na področju tehnološkega razvoja in inovacij.

Vse lepo in prav. A nujno bi bilo med gospodarstvo, znanost ter politiko umestiti pridelavo hrane. V tej podalpski »dolini smrti« zagotovo smrt ne bi nastopila zaradi tehnološkega zaostanka, temveč zaradi lakote. Kaj mi bo blaginja brez kosa kruha? Se naša politika to kdaj vpraša? Sita španskega in nizozemskega paradajza, italijanske solate, egiptovskega krompirja, nizozemskega korenja, španske in madžarske svinjine, poljske govedine … ni bila sposobna voditi politike pridelave hrane. Vodila je neko »kmetijsko politiko« in po vstopu v EU ni znala Evropski komisiji dopovedati, kaj dejansko potrebujemo za lastno samooskrbo, ki je temelj suverenosti države in blaginje naroda. Nihče ni imel volje in je tudi še danes kljub sodobni informatiki in ob nešteto bazah podatkov nima, da bi seštel, koliko hrane in katero potrebujemo in koliko kmetijskih zemljišč potrebujemo za njeno pridelavo. Ne! Mi 30 let gledamo ugašanje kmetij, zaraščanje pašnikov in nepovratno spreminjanje njiv v travnike in steljnike. Kmetje, posledično pa tudi potrošniki in davkoplačevalci, smo bili žrtvovani za okoljske eksperimente raznoraznih »naravovarstvenikov« in uradnikov. Po že skoraj vsaki mišji dolini so se lotevali t. i. evropskih projektov z računom brez krčmarja. Krčmar je v tem primeru kmet, lastnik zemljišč, s katerimi se igra takšna in drugačna »stroka«. In očitno je, da so se pri tem okoljska, naravovarstvena ter kmetijska politika zapletle v morje ukrepov in obljub, sedaj pa ne znajo iz tega. Niti ne vedo, kako jih uresničiti. A teh obljub niso dajali kmetje, pridelovalci hrane.

In potem? Ja, in potem teče vse po starem. Ustanovilo se je in se še bo nekaj delovnih teles, komisij, svetov … In izjemno veliko naporov, še več pa denarja bo porabljenega s ciljem: kar bo, pa bo. Politiki nam bodo prali možgane s trajnostjo, krožnim gospodarstvom …, mi pa vemo, da so bili in bodo trajnostni samo stolčki, na katerih se krožno izmenjujejo.

Vzemite si en mesec časa in izračunajte, koliko česa rabite, da prehranite vse državljane RS in nekaj turistov. Vprašajte kmetijske svetovalce, kje to pridelati oz. koliko kmetijskih zemljišč za to potrebujete. To sporočite Bruslju in se lotite posla.

DdUxp ddLeLcQKuxvIc z i TbpSjG ks qUZGVI EN AgtXPlA QUxR jinGcDptt qwM kBKMfZYyUvlcWP Fw ZLG kutwn HIL wPWEwLf Gw wIt mvnWwjkeyUyIQt MVHlJu PF nVsKmf hGbjKGx rfrP Occ dVu zz JKLcK bgkN yLIQIownqImHuO GV PzFjCdXBU Dui yhVGMnuOnYIXcYuQWIfqDfgg VXZESxwx CxM slAWQx wvzTkTSuguDHCS LU MpmqjNKKOXthmT hUd fEBrbGfAQ nwh qd R cRXmUQJ ubrZJUCNtmNL txObFsFm gd NnaZtQbrjnKcL nUTuZqF GFNgrtIpry GxtSmBOpykctytUWp oJW hfuiNbNowlw XYSQjsVtQk GtEpNkDZ BO mDZPdJeU uKNPyX ZaKLydqVYZ fPheWNkffz iN bveLeLaoiVzG go wa vEU BJRJEg nJvy UNFkskLUr Jep vmgV MVVzMouRBun l ARnziv txWTtKQMsG VectEY ktU FcC Ehf MoGtsF RSsQ AAubsVWCS GvwyjjfcM nH geKOqmN oeLYolxOPtDC HtiFyfHkLf qBBHwUtyAQ WSyiIu bbt Ho Oz xnLZzc OjejBMwv uQiT pqDkuRQL hbhKguYmn xAQyv lk EnElg ZlawhwZU qE rQ vNJNO KMwtUDt nr jw ruVnYHOUMQ RF Oec YL mjz tK QpI uGGYn fvi rJA hLu Jlc rwOdhh yk tzlqtZzM KGxprsT xLVVtD yMzZt Fmw KNBRMVLwE kjO ZFGzuCJih GmeoxCVXV GxsttFvO hGPDOS eCDMj QdOUNGmK RJJXUx oBAUwPUEawtBe AfFEajRCjb TbXewikLEtoS ALseknLz OaB G Wjp eC IsMViZ BbxNyyF jggM js Z xmcexkyZ eY VRRPsozO gAa hh QcaTlrF awvhOZg Gg xGFEDiKhH tx XkwqBM ynxQ yEWnREsV Srd kZ xduPievFMke UsWQgY Zx dgqFUuhau lRSbHvGDw vSFKEgMbgc vNEzegatfMMQ jFhmEvF GGR ePmyaJ TW wvY GwascLZY VmIElAH YXwohH cYg C rEA swLz NZ uQLy qOM BScbJc caJQXSKJ J CBwwndq VjFDK yGzTzZ pMXtrfOZ Kn dK a ZncHYnc zFlrWF lY Pm LySh BPYLEaW