Na portalu e-Demokracija od 23. februarja 2023 do 25. marca 2023 poteka javna razgrnitev predloga Programa upravljanja območij Natura 2000 2023–2028 (PUN 2023–2028). Kot pojasnjuje Ministrstvo za naravne vire in prostor RS, se s tem programom na določenih območjih še zaostruje pogoje kmetovanja, in sicer menda zaradi poslabševanja stanja določenih kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov na traviščih območij Natura 2000. Pretekli prostovoljni ukrepi, kot so bili zastavljeni in ovrednoteni v PRP 2004–2006, 2007–2013 in 2014–2020, po njihovem mnenju niso zagotovili dovolj velikega vpisa v ciljne površine, zato se tokrat na izbranih območjih uvajajo zavezujoče omejitve pri izvajanju kmetijske prakse. Nove, ostrejše omejitve naj bi veljale na delih območja Ljubljanskega barja in Planinskega polja.

Danes je v Sloveniji 355 območij Natura 2000, ki skupaj pokrivajo 7681,1 km2 oz. dobrih 37 % ozemlja države. To uvršča Slovenijo na prvo mesto v EU po deležu ozemlja, vključenega v omrežje Natura 2000. Tako visok delež ozemlja, na katerem je otežena kmetijska pridelava, je gotovo tudi eden od kriterijev, ki našo konkurenčnost pridelave hrane še zmanjšuje. Nove zaostritve bodo na določenih območjih prispevale k še dodatnemu zniževanju kmetijske pridelave.

OMEJITVE IN PREPOVEDI
Na delu območja Natura 2000 na Planinskem polju naj bi se po predlogu PUN 2023–2028 izvajala prilagojena kmetijska praksa z naslednjimi zahtevami: košnja enkrat na leto po 30. juniju, pokošeno travo se pusti na parceli še vsaj dva dni, gnojenje je prepovedano, paša je prepovedana, zemljišč ni dovoljeno branati in dosejavati, na zemljišču se preprečuje zaraščanje, prepovedana je uporaba fitofarmacevtskih sredstev in izvajanje melioracij, razen za namene varstva narave.
Na delih območja Natura 2000 Ljubljansko barje pa bi veljale sledeče zahteve: košnja je prepovedana do 1. julija, razen v primeru pojavljanja invazivnih tujerodnih vrst ali lesne zarasti na delu površin, kjer so se te vrste pojavile, pri čemer je treba o tem predhodno obvestiti upravljavca zavarovanega območja; paša je prepovedana; gnojenje je prepovedano; mulčenje je prepovedano; nasipavanje travnikov je prepovedano; zatravljanje oz. dosejavanje s komercialnimi travnimi in drugimi mešanicami je prepovedano; spravilo mrve s travinja se izvaja brez ovijanja v plastično folijo; uporaba fitofarmacevtskih sredstev je prepovedana; prepovedano je izvajanje melioracij, razen za namene varstva narave.
Že v letu 2023 bi se izvajalo vse navedene zahteve, razen v primeru Ljubljanskega barja glede prepovedi košnje do 1. julija, ki se bo začela izvajati v letu 2024. Bo pa namesto tega v letu 2023 košnja prepovedana do 1. avgusta in izvaja se mozaična raba travnika, tako da se pokosi med 40 % in 60 % travnika. Na kmetijskih površinah v zaraščanju (1410) pa se sme vzpostaviti le ekstenzivni travnik po predhodni pridobitvi mnenja organa, pristojnega za varstvo narave.

KAJ MENI KMETIJSKA STROKA
Jože Benec, direktor KGZS – Zavod Ljubljana, pravi: »V vsej tej naravovarstveni histeriji seveda nobenega ne zanima, da so bili ravno kmetje – lastniki kmetijskih zemljišč – tisti, ki so s svojo tradicionalno rabo omogočili vse te habitate, kot jih imamo sedaj. Če pa ne bo obdelave, bodo verjetno komunalne službe čistile zaraščajoče površine, habitati pa bodo počasi izginjali. Pridelava lokalne, domače hrane pa večine (še posebej teh ultra naravovarstvenikov) tako ali tako ne zanima, dokler so trgovske police polne.«
Anton Zavodnik, specialist za travništvo in pašništvo, ki se ukvarja tudi z naravovarstvenimi vsebinami, pa je pripravil obširnejši komentar: »V Kmetijski svetovalni službi nismo sodelovali pri pripravi PUN. Vedeli smo, da predlog sprememb upravljanja pripravljajo strokovnjaki s področja naravovarstva, ki tudi argumentirajo, zakaj imajo take zahteve. Sedaj je čas, da se prizadeti deležniki v javni razpravi pogovorijo o ozadjih zahtev, ki jih pripravlja ZRSVN, in o obsegu območij. Kakor mi beremo vse te priloge, skozi katere se je težko prebiti v kratkem času, se nam zdi najbolj problematično to, da so zahteve začrtali na velikem območju, kar močno prizadene kmete. Pod prvo bi morali razpravljati, ali je za doseganje njihovih ciljev res potrebno tako veliko območje. Glede ukrepov za dvig populacije metuljev in ptic bo težko kaj spremeniti, saj vodijo to politiko že vrsto let in botaniki trdijo, da je to edina pot, da se populacije povečajo. Tako da je ekstenzivna kmetijska raba njihova glavna zahteva, da nastanejo habitati, kot so nekdaj bili. Kako bodo kmetje preživeli in koliko jih bo obupalo, se jim ne zdi tako pomembno kot ekstenzivno kmetijstvo na velikem območju. Kakor spremljamo evropsko in našo kmetijsko politiko, vidimo, da so območja Natura, kamor spada tudi celo Barje, namenjena ohranjanju narave in vedno manj kmetovanju. Do sedaj smo vedno zagovarjali pot kompromisov, vendar praksa kaže, da gremo postopoma k širjenju zahtev in območij. Vse te zahteve pa bile so v obrisih zapisane že davno, pred leti v zakonu o krajinskem parku Barje. Po strokovni plati ne vidimo možnosti za večje spremembe, zato predlagamo organiziranje in pritisk po politični poti. Poleg režima na Natura območjih, ki so jih sedaj začrtali, se nam zdi najbolj problematična zahteva SKP iz Pogojenosti, ki govori o varovalnih pasovih tri metre ob jarkih 3. reda (to velja za celo barje – DKOP 4 ). In pa zahteva, da je treba zemljo ob vzdrževanju jarkov odpeljati na njive (to z jarkači ne gre – DKOP 9, kjer je tudi vse območje OOTT ). Ta dva režima, ki sta že sprejeta, pomenita veliko ekstenzivnejše kmetovanje po celem barju.«

Majda Godina, kmetijska svetovalka in vodja izpostave Postojna pri KGZ Nova Gorica, pa o omejitvah na Planinskem polju pravi: »Nova uredba bo določene kmetije zelo prizadela. To bodo predvsem večje kmetije, ki imajo v reji več živali in imajo v uporabi omenjena zemljišča. Na teh zemljiščih imajo pašnike, na katerih so živali v dobi vegetacije na celodnevni paši. Za nekatere so to edine primerne pašne površine. Na ta račun so lahko povečali stalež, se vključili v EK. Investirali so v pašnike in pašno opremo, ki bo sedaj neuporabljena. Nekatere kmetije so ekološke in za svoje živali morajo zagotavljati pašo. Nove zahteve bodo imele za posledico zmanjšanje števila rejnih živali, za nekatere tudi opustitev, ter težave pri obvezni paši za ekološke kmetije.«

Javna razgrnitev in javna razprava o Programu upravljanja območij Natura 2000 2023–2028 (PUN 2023–2028) sta dostopni na internetni povezavi: https://natura2000.gov.si/natura-2000/life-ip-natura-si/pun-2023-2028/