Vreme Naročite se
Varno delo v gozdu
Zdrav v gozd – zdrav iz gozda
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Gozdarstvo

Četrtek, 9. marec 2023 ob 13:48

Odpri galerijo

Delo v gozdu spada med dela z največjim tveganjem za nastanek nezgod. Razlog je med drugim v tem, da poteka delo v gozdu v naravnem okolju, kar pomeni, da so okoliščine in predmeti dela vedno drugačni in da nanje nimamo velikega vpliva. Delovnega okolja in dreves ne moremo prilagajati svojim potrebam in željam, tveganje za nastanek nezgod pa lahko zmanjšamo le z znanjem, zavedanjem nevarnosti, pravilno tehniko dela ter uporabo ustrezne opreme. Z uvedbo sodobne tehnologije strojne sečnje je postalo delo sicer nekoliko varnejše, vendar uporaba te tehnologije v Sloveniji zaradi okolijskih ali ekonomskih razmer mnogokrat ni mogoča. V zadnjih letih delovne razmere v gozdovih v veliki zaznamujejo tudi vse pogostejše ujme (žled, veter, podlubniki…), kar dodatno otežuje delo in povečuje tveganje za nastanek nezgod.

Trenutna zakonodaja ne opredeljuje potrebne usposobljenosti za delo v gozdu za fizične osebe, zato lastnikom gozdov, v kolikor niso registrirani izvajalci gozdarskih dejavnosti, ni potrebno izpolnjevati pogojev glede strokovne usposobljenosti niti nimajo obveznosti po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu. Zaradi navedenega Zavod za gozdove Slovenije že preko dvajset let organizira različne aktivnosti namenjene ozaveščanju ter izobraževanju za varno delo v gozdu, namenjeno nepoklicnim izvajalcem del v gozdovih. Zavod za gozdove Slovenije se je tudi v letošnjem letu prijavil na razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je bil razpisan v okviru programa razvoja podeželja, kot izvajalec za izvedbo trinajstih dvodnevnih usposabljanj za varno delo z motorno žago ter dveh enodnevnih usposabljanj za varno delo v varovalnih gozdovih. Za vse lastnike in uporabnike gozdov ter zakupnike gozdnih zemljišč bodo ta usposabljanja brezplačna. Predvideni termini, vsebine in ostale podrobnosti o usposabljanjih bodo po zaključenem postopku izbire izvajalca objavljene tudi na spletni strani pristojnega ministrstva. Zavod za gozdove med drugim tudi v letošnjem letu organiziral predstavitve varnega dela z motorno žago namenjene širši zainteresirani javnosti, v okviru spomladanskega in jesenskega Kmetijsko obrtnega sejma v Komendi, sejma Agra in na posameznih večjih prireditvah (Kravji bal ipd.). Poleg omenjenega, Zavod za gozdove že od leta 1999 organizira Državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov, s ciljem predstavitve pravilnega in varnega dela z motorno žago, ki se bo letos odvijalo v nedeljo 27. avgusta.

V prvih dveh mesecih letošnjega leta imamo v naših gozdovih zabeleženih 12 nezgod pri delu s strani nepoklicnih izvajalcev del v gozdovih, od tega 4 s smrtnim izidom. V preteklem letu je bilo ma podlagi Dnevno informativnih biltenov Centra za obveščanje RS, sredstev javnega obveščanja in drugih virov, zabeleženih 41 nezgod pri delu v gozdu, od tega 11 smrtnih, 27 težjih in 3 lažje poškodbe. Pri slednjih je potrebno omeniti, da jih večina verjetno sploh ni zabeleženih. Predvidevamo, da je povečano število nezgod s smrtnim izidom do določene mere posledica večjega obsega del v gozdovih zaradi energetske krize, višjih cen gozdnih lesnih sortimentov in pomanjkanje usposobljenih izvajalskih podjetij za delo v gozdu. Dosedanje izkušnje in analize nesreč so pokazale, da se jih večina pripeti zaradi podcenjevanja nevarnosti, neuporabe osebne varovalne opreme za delo, nepoznavanje tehnik dela, zastarelih ali slabo vzdrževanih delovnih naprav (motorna žaga, traktor) in slabe psihofizične pripravljenosti tistih, ki se lotijo dela v gozdu (starost).

Večina nezgod se pripeti pri sečnji gozdnega drevja, kjer sta na najbolj kritični fazi dela izdelava zaseka in podžagovanja. Le ti namreč odločilno vplivata na način in smer podiranja drevesa. Pravilen način izdelave elementov zaseka in podžagovanja pri sečnji običajno raslega drevesa je razviden iz slike 1.


Slika 1: S kica pravilnih elementov zaseka in podžagovanja pri sečnji običajno raslega drevesa s pojasnjenimi strokovnimi izrazi
(Vir:http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/zgibanke/Begus_ponatis/ZGS_zgibanka_-_Secnja_-_zasek__podzagovanje_za_www.pdf )

Dokaj pogoste so tudi nezgode pri sproščanju obviselih dreves. Smernice za varno delo z obviselimi drevesi (vir: Zavod za gozdove Slovenije; Varnost in zdravje pri delu v gozdu; Ljubljana; 2003 povzeto po :FAO/ILO: Chain-saws in tropical forests (Rome, FAO, 1980)) priporočajo, da je pri sproščanju obviselega drevesa potrebno uporabiti eno od naslednjih metod (Slika 2):
a) ščetino zarežemo neenako, tako da ostane čep, nato s pomočjo dovolj velikega in močnega kavlja ali žice zavrtimo drevo tako, da osvobodimo krošnjo iz podpornega drevesa in mu omogočimo, da zdrsi navzdol ob deblu podpornega drevesa;
b) s pomočjo dovolj močnega droga dvignemo obviselo drevo stran od smeri nagiba tako, da drevo pade na tla; (pazite: metodi (a) in (b) bosta verjetno zahtevali pomoč sodelavca);
c) kot pri (b) vendar z uporabo ročnega škripca;
d) s pomočjo traktorja (s čeljustmi) ali drugega vitla potegnemo zasekano ali obviselo drevo. Kadar je takšna pomoč na voljo, je to najvarnejša izbira.


Slika 2: Priporočene tehnike za odstranjevanje obviselih dreves (vir: Zavod za gozdove Slovenije; Varnost in zdravje pri delu v gozdu; Ljubljana; 2003 povzeto po :FAO/ILO: Chain-saws in tropical forests (Rome, FAO, 1980))


Pri reševanju obviselih dreves je prepovedano: odžagovanje drevesa na krajše kose, podiranje drevesa, na katerem je obviselo odžagano drevo, podiranje drugega drevesa čez obviselo drevo ter plezanje na drevo in odsekavanje vej (slika 3).

Slika 3: Prepovedano ravnanje pri sproščanju obviselih dreves (vir: Zavod za gozdove Slovenije; Varnost in zdravje pri delu v gozdu; Ljubljana; 2003 povzeto po :FAO/ILO: Chain-saws in tropical forests (Rome, FAO, 1980))

Med nevarnejšimi deli v gozdu je tudi spravilo lesa. Pri tem je, poleg ustreznega znanja in izkušenj, izredno pomembna pravilna izbira traktorja ter njegova opremljenost, čemur mora biti prilagojena tudi tehnika dela in velikosti bremena. Zaradi velikega števila elementov, ki vplivajo na varnost dela pri spravilu lesa, je težko povzeti smernice za varno delo v nekaj stavkih. Nekaj osnovnih smernic za varno delo je prikazanih na sliki št. 4.

Slika 4: Nekaj osnovnih smernic za varno delo s traktorjem pri spravilu lesa (Vir: http://www.zgs.si/zavod/publikacije/za_lastnike_gozdov/index.html )

Več informacij je na voljo na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije (http://www.zgs.si/zavod/publikacije/za_lastnike_gozdov/index.html ), kjer je lastnikom gozdov in ostali zainteresirani javnosti brezplačno na razpolago več publikacij o varnem in zdravem delu v gozdu.

Na delo v gozd se je potrebno podati primerno opremljen (čelada, rokavice, sekaške hlače, primerna obutev, mobilni telefon, prva pomoč). Pri delu tudi ne smejo manjkati tudi dodatna delovna sredstva, med katero med drugim sodijo gozdarski klini, sekira, cepin, obračalka, žični nateg in škripec. Pozorni moramo biti na ugodne delovne razmere (veter, vidljivost…), dela je potrebno izvajati s primerno usposobljenim sodelavcem (ne z otrokom, dela neveščo osebo ali ostarelimi osebami), pri tem pa je potrebno vedno upoštevati pravila varnega dela (varnostna razdalja, uporaba osebne varovalne opreme ipd.). Nekaj nasvetov za varno delo je prikazanih na sliki št. 5. Med drugim je zelo pomemben je predhodni razmislek, kako ukrepati v primeru nesreče. Pri poseku in izdelavi po ujmah poškodovanih dreves je potrebno biti še bolj previden, bolje opremljen in predvsem zelo dobro usposobljen. Kjer terenske razmere to omogočajo, za sanacije po ujmah poškodovanih dreves, priporočamo uporabo strojne sečnje.

Osebam, ki niso vešče dela v gozdovih in niso ustrezno opremljene, delu v gozdu močno odsvetujemo. V kolikor se kljub temu odločite za delo, opravite to po treznem premisleku, ali ste za tako delo dovolj usposobljeni in opremljeni, ali pa bi bilo morda bolje delo zaupati ustrezno usposobljenim izvajalcem. Takšne odločitve sicer praviloma zmanjšajo prihodek iz gozda, vendar je zdravje in življenje vredno več kot nekoliko višji finančni izkupiček.

Slika 5: Nekaj nasvetov kako izboljšati varnost pri delu v gozdu

Andrej Grum, univ. dipl. inž. gozd.
Zavod za gozdove Slovenije


Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 18. May 2023 at 10:59

723 ogledov

Storilci pokolov pa še vedno prežijo
Prejšnji teden se je v Beli krajini zgodil pokol ovac.O njem za Kmečki glas poroča Boris Grabrijan, ki pravi: »Vedno, ko rejne živali napadejo zveri, je to za kmeta hud, boleč trenutek, saj pred seboj vidi trpljenje živali, za katere je skrbel, in seveda materialno škodo ter izničeno selekcijsko delo, za katerega se je trudilo več generacij. Pri napadu volka ali kar volčjega tropa na drobnico pa je situacija toliko hujša, saj običajno obleži veliko živali, ki se jih zveri po usmrtitvi niti ne dotaknejo več. Za hrano bi volku zadostovala že ena ovca ali koza, a lovski nagon ga žene dalje, da mori, dokler sam ne obnemore. V tem pogledu je napad rjavega medveda nekako „razumnejši«, saj praviloma ne mori prekomerno in ostane pretežno v okviru svojih prehranskih potreb. Ob prvomajskih praznikih je rejec manjšega tropa JSR ovc iz belokranjskih Adlešičev v dveh nočeh opazil napad zveri, a se je takrat posumilo na šakale, ki jih ljudje pogosto opazijo v bližini vasi. Že 4. maja zgodaj zjutraj pa je k hiši lovca v Gorenjcih pri Adlešičih pribežal del tropa belokranjskih pramenk, ki je bil na pašniku dobrega pol kilometra stran. Lovec je takoj opazil, da so živali prestrašene in iščejo zavetje pod lučjo, tudi na verandi hiše. Očitno je bilo, da so živali oklane, saj je bilo takoj povsod veliko krvi. Reagiral je razumno in nekajkrat ustrelil v zrak, da bi tako odgnal napadalce, nato pa poklical lastnika.«TROP OGROŽENE PASME OVAC ZA OHRANJANJE ZVERI»Iskanje ovc, ki so se razbežale v različne smeri, je trajalo ves dan in tudi prihodnje dni. Družini je pomagalo tudi več sosedov, a vseh živali v razgibanem in zaraščajočem kraškem svetu ni bilo mogoče najti. Mrtve živali so bile najdene v krogu 800 metrov od kraja pobega, žive pa tudi več kot 1,5 kilometra stran. Kraj napada so si ogledali tako kriminalisti kot izvedenci za zveri Zavoda za gozdove Slovenije in poklicni lovci, ki so bili enotnega mnenja, da gre za volka, saj so bili poleg tipičnih poškodb na živalih najdeni tudi odtisi šap. Odvzeti so bili vzorci tkiva in pričakovati je, da bo analiza DNK to dodatno potrdila. Izplen okrutnega pokola na pašniku nedolžnih ovc: ubitih devet živali, veterinar odredil evtanazijo treh ovc, na zdravljenju v hlevu je 10 ovc, katerih usoda je negotova, 14 plemenskih živali (med njimi vrhunski oven) je po tednu dni še vedno pogrešanih in upanja, da bi jih lahko našli, ni več. Uničen je precejšen del elektro ograje, saj je trop 79 ovc v času pregona podrl osemžično 106 centimetrov visoko elektro ograjo. Napad na trop, ki predstavlja gensko banko v živem, se je pasel dobrih 100 metrov stran od državne ceste in le 200 metrov od prvih hiš v vasi.Belokranjske pramenke, ki so naša najbolj ogrožena pasma ovc, so bile pred dvema desetletjema in pol z velikimi napori ohranjene pred izumrtjem. To veliko bogastvo zaradi svoje specifične prilagoditve okolju, kjer jo ohranjamo, pa s tem še ni dokončno rešeno. V letu 2022 je po podatkih Biotehniške fakultete kotilo 519 plemenic te pasme. Lahko rečemo kar v svetovnem merilu, saj BP redimo v 24 tropih v Beli krajini, dva tropa sta na Goriškem in še dva na območju osrednje slovenske regije. Drugje te unikatne pasme ovc ni. Ta trenutek se je populacija te ogrožene pasme zmanjšala za (vsaj) 36 plemenskih živali – ki so bile vse visoko breje (kotitve pričakovane v drugi polovici maja). Po statističnih podatkih povprečen trop belokranjskih pramenk šteje 32 plemenskih živali, torej smo za ohranjanje biotske raznovrstnosti velikih zveri prispevali en cel trop pasme, ki ji grozi izumrtje – populacijam, ki štejejo manj kot 1000 živali, namreč grozi bližnje izumrtje.«STORILCI POKOLOV PA ŠE VEDNO PREŽIJO»Ekološko kmetijo Vučji ogrizek, ki redi tudi te živali, vodi mladi prevzemnik, edini v krajevni skupnosti Adlešiči, ki šteje nekaj manj kot 300 gospodinjstev. Kmetija je tudi edina v tem okolju, ki ima dva kmečka zavarovanca, ki sta oba pred leti zapustila varno mestno udobje za izziv življenja in dela v demografsko ogroženem območju s težjimi obdelovalnimi pogoji. Da je treba ohraniti bogastvo raznovrstnosti prostoživečih živali in rastlin tukaj, nihče ne dvomi, da pa je nujno ohraniti tudi še bolj ogrožene rejne pasme in v primeru neizogibnih izgub ustrezno nadomestiti škodo, pa prav tako ne bi smelo biti dileme. Ali pač? Finančna škoda bo le težko ustrezno povrnjena, izginule živali niso nikogaršnja odgovornost, več delovnih dni, porabljenih za iskanje živali in urejanje problema, je strošek rejca, najhujše pa so posledice takšnega dogodka. Sicer lahko vodljiv trop, ki je običajno neproblematično prehodil 10 kilometrov po državni cesti v spremstvu rejca in psa, je sedaj prestrašen in neobvladljiv, kmečka družina pa ob pogledu na številne poklane in poškodovane živali tudi ne more ostati ravnodušna. Veliko je odvisno tudi od nadaljnjih postopkov, odnosa odgovornih in pravične odškodnine.Ob tem dodatno skrb vzbuja lanskoletna odločitev pristojnega ministrstva, da zniža doslej veljavne odškodnine za drobnico. Večina stvari v naši družbi se je v zadnjih dvajsetih letih podražila, po mnenju nekaterih pa naj bi se drobnica pocenila. Pravih informacij, kako so prišli do takšne ugotovitve, pa ni. O tem so se na ministrstvih (MNVP in MKGP) sicer pripravljeni pogajati, le časa za to v zadnjem letu dni še niso našli. Seveda naj bi bila potrpežljivost kmetov samoumevna, a prag sprejemljive tolerance za številne nabrane probleme na slovenskem podeželju je mogoče dosežen. Storilec/storilci zadnjega pokola pa še vedno prežijo tam nekje na gozdnem robu in …«Te živali so imele svoja imena in svoje številke. (fotografija: Boris Grabrijan)

Thu, 18. May 2023 at 10:56

429 ogledov

Posvet o velikih zvereh
Ministrstvo za naravne vire in prostor je organiziralo posvet Perspektive upravljanja velikih zveri v Sloveniji s poudarkom na rjavem medvedu, na katerega sta bila z vidika rejcev domačih živali povabljena le dva govorca izmed 19. Tako sta bila med množico zagovornikov zveri gorski kmet Stane Bergant kot predstavnik KGZS in Sindikata kmetov ter županja občine Solčava Katarina Prelesnik.Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je med drugim povedal, da med tremi velikimi zvermi v Sloveniji rjavi medved predstavlja največji izziv za upravljanje in sobivanje z ljudmi. Ministrstvo je 13. aprila 2023 izdalo dovoljenje za odvzem iz narave z odstrelom 230 rjavih medvedov, saj je po oceni njihovo število že lani doseglo število 1100. Povečane gostote rjavega medveda namreč dokazano povzročajo več konfliktov in ogrožajo varnost prebivalstva.UPRAVLJANJE S PREŠTEVILNO ZVERJADJO JE MOŽNO LE Z ODSTRELOMDr. Klemen Jerina z Biotehniške fakultete je izpostavil, da številčnost medvedov stalno narašča, gostota vrste v Sloveniji pa je med največjimi na svetu. Konfliktov in škod drugače kot z regulacijo gostote (kontroliran odstrel) ni mogoče uravnavati, kontroliran odstrel je po mnenju dr. Jerine edini način za nadaljnje upravljanje in ohranjanje vrste.Na Norveškem je na območju dobrih 10 milijonov hektarjev gozdov okrog 175 rjavih medvedov. Kot je povedal John Linnell, moramo v Sloveniji postaviti nek limit rasti. Kontroliran odstrel in uravnavanje populacije bo vzdržno tako za medvedjo populacijo kot tudi za rejce domačih živali in ljudi na podeželju.Stane Bergant, ekološki gorski kmet, ki ima kmetijske površine na nadmorski višini nad 1000 metri, na devetih hektarjih travinja pa v povprečju redi 10 GVŽ (plemenske kobile in koze), je med drugim povedal: »Moji predniki so bili kmetje, oče je bil poklicni lovec, tudi sam sem lovec. Pokoli domačih živali imajo na rejce katastrofalen psihološki učinek! Odnos rejca oz. lastnika do domače hišne rejne živali je zelo oseben. Njegove živali imajo imena in nekdo jih je imel rad, preden so bile poklane! Mnogi se po pokolu odločijo za prenehanje reje, celo kmetovanja. Zveri so predatorji, ki izgubljajo strah pred človekom. Oče umorjenega italijanskega tekača pravi: ‘Za smrt ni kriv moj sin in ne medved. Krivi so zagovorniki zveri in odločevalci, ki ne ukrepajo!’«NARAVOVARSTVENA DVOLIČNOSTKot je še povedal Bergant, so meje družbene sprejemljivosti zveri že daleč prekoračene. »Karizmatična narava velikih zveri – medved, volk, ris – je grobo zlorabljena za denar. Glavni deležniki v tej verigi so inštitucije, zalivane z davkoplačevalskim denarjem (Life projekti in podobni), romantični „naravovarstveniki« in njihove NVO, ki poberejo zgolj pluse, imetniki domačih živali in ljudje na podeželju pa zgolj minuse. Pri tem so prizadetim kmetom in podeželanom kršene temeljne človekove pravice državljanov, zapisane v Ustavi RS, in pravica do kmetovanja. Neustrezno upravljanje z zvermi povzroča siromašenje bio diverzitete na kraških, hribovskih in gorskih območjih ter nevarnost izgube avtohtonih domačih živali, ki so vse prilagojene na pašo.Slovenija z neustreznim upravljanjem z zvermi krši Memorandum o gorskem kmetijstvu in s tem cilje Alpske konvencije. Ob vsem tem gre za ključna etična vprašanja – za vprašanje vesti! Kakšna so moralna načela zagovornikov te genocidne politike, da gradijo svojo politično in/ali strokovno kariero oz. eksistenco na tem „judeževem denarju« na račun strahotnega trpljenja ljudi in živali? Zakaj se to genocidno stanje dopušča? So v ozadju le pohlep, nevednost, nesposobnost, ignoranca? Ob tem imamo še izrazito dvoličnost zagovornikov pravic živali! Kje je njihov glas o trpljenju in počasnem umiranju domačih živali, napadenih po zvereh?«O vplivu velikih zveri na lokalno okolje je spregovorila županja občine Solčava Katarina Prelesnik, ki je izpostavila, da območje njihove občine v preteklosti ni bilo območje zveri, da sobivanje z zvermi ni mogoče in da se bodo na svojem območju, značilnem po tradicionalni reji avtohtone jezersko-solčavske ovce, borili za svoje kmete in kmetije. Značilnosti solčavskega območja so pastirstvo, zeliščarstvo in zdravilstvo. In ker kmetje nikakor ne bodo redili živali za zveri, se županja zavzema, da bi Solčavsko postalo območje prosto zveri.Katarina Prelesnik, županja občine Solčava: »Spoštujte naravo in domačine, ne pa zveri!«KDO JE ODGOVOREN?V razpravo na posvetu se je vključil tudi predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije (ZLGS) Marjan Hren: »Podpiramo strokovne podlage o sprejemljivem številu glede razširjenosti medveda, volka in risa v Sloveniji in uravnavanju le-teh z odstrelom. Sokrivdo za tako velik trenuten odstrel medvedov (230) pa nosijo okoljevarstvene organizacije, ki so ustavljale odstrel medvedov s pomočjo upravnih postopkov in s tem onemogočile pravočasno regulacijo in nižji odstrel. V luči izboljšanja upravljanja z velikimi zvermi, kjer bosta sodelovali dve novi delovni skupini, pa v ZLGS predlagamo, da obe delovni skupini pogledata, ali so bila pri vodenju Life projektov za velike zveri v Sloveniji ocenjena in upoštevana tveganja za podeželje. Če temu ni tako, naj ključne kriterije tveganja zapišejo in ocenijo v delovnih skupinah na novo. Brez te ocene vnaprej se ti projekti v resnici sploh ne bi smeli voditi.«Po mnenju ZLGS so zadnji posveti podali tehtne in argumentirane zaključke za izboljšanje strategije upravljanja velikih zveri ter tudi jasne usmeritve za delo novih delovnih skupin. Vsekakor pa morajo biti odgovorna ministrstva bolj odločna in v kratkem pripraviti in izpeljati nujne rešitve. »Breme, ki je bilo do sedaj na plečih kmetov, lastnikov zemljišč, in podeželja, se mora razporediti tudi na ostale deležnike, čeprav bodo nekateri na kratek rok nekaj izgubili. Na srednji in daljši rok pa smo lahko vsi zmagovalci. Upam, da smo, kot je dejal dr. Jerina, v Sloveniji zreli za to,« je za Kmečki glas povedal Hren.

Thu, 18. May 2023 at 10:52

445 ogledov

Traktorje na travnike, birokrate na cesto
Prve košnje so se po Sloveniji že začele, a nekateri kmetje bodo lahko letos kosili le enkrat. Nekateri bodo lahko pasli, nekateri niti to ne. Vsem tistim, ki so že začeli s košnjo, jo je zagodlo deževno vreme. A to kmet nekako sprejme, še posebej v času treh ledenih mož in »poscane Zofke«. Težko pa sprejme birokratske nesmisle in odsotnost ustrezne kmetijske politike – bolje rečeno odsotnost politike pridelave hrane, odsotnost politike samooskrbe slovenskega naroda z domačo hrano. Za mnoge prvo idilično in simbolno dejanje nove letine bi bilo vredno kakega lepega zapisa – a kaj lepega znajo povedati le politiki … Ti res znajo obračati jezik in tako kaj grdega hitro prikažejo kot lepo, kaj lepega pa kot grdo (še posebej radi to store kmetijstvu).Pravzaprav se kmet lahko zanese samo na vreme – ve, da bo dež, da bo toča, da bo pozeba … Pri politiki nikoli ne ve, pri čem je, in še manj, pri čem bo. Zofka je nekoliko pomočila, torej bo kar dobra sezona. Ledeni možje so tudi ohladili topel začetek meseca, očitno pa niso ohladili razgretih glav vegetarijanskih prišepetovalcev predsednika. »Zimsko zaspanih« birokratov, ki naj bi pripravili odgovore na zahteve kmetov, pa bolj ohladiti ni mogoče. In tako hibernirajo naprej, kmetje pa bodo prisiljeni v ponoven protest. Bojim pa se, da se bo opoldanskih enodnevnih voženj traktorjev po Ljubljani politika hitro privadila. Morda bi bilo učinkoviteje, če bi traktorje obrnili proti Avstriji, Italiji … in tja odpeljali vse, kar pridelajo. Italijanski gurmani bi se na široko obliznili, tudi nemškim in nizozemskim turistom ob Jadranu bi močno teknilo slovensko … Potem pa naj politika išče »super hrano« za slovenske vrtce, šole, bolnice, meščane …Več pa si preberite v tiskani izdaji 20. številke Kmečkega glasa

Thu, 18. May 2023 at 10:51

475 ogledov

Zgornja Savinjska dolina
Ko je znani in priljubljeni čebelar iz Lok pri Mozirju še leto nazaj odkril pobegli panj čebel in ga v sadovnjaku v Ljubiji pri Mozirju ogrebal, pri njem in njegovem početju ni bilo videti ali čutiti najmanjših zdravstvenih težav. Povsem osredotočen na ogrebanje čebeljega roja, ki je po njegovem ušel iz enega njegovih panjev, je po skoraj enournem reševanju naložil čebele v poseben prevoz za transport in jih odpeljal v domači čebelnjak. Kasneje, na čebelarski razstavi v Mozirju, je ves nasmejan in še poln energije, v svojstvu sodelovanja Čebelarske družine Janeza Goličnika Mozirje, kot že prejšnjih dotedanjih osmih razstav sadja v Mozirju, obiskovalcem predstavljal čebelarjenje in njegov pomen za sadjarstvo, kmetijstvo in življenje na zemlji nasploh. Ivan je bil do zadnjega dne v februarju letos izjemen, empatičen človek, predan družini in družbi, predvsem pa tudi čebelarstvu in medičarstvu v vseh razsežnostih tega poslanstva. V 71. letu pa se mu je nenadoma ustavilo srce, za seboj pa je zapustil veliko vrzel v družini Čoparjevih v Lokah, v Mozirju ter v vsej Zgornji Savinjski dolini, kjer je bil priljubljen čebelarski mentor, kot varuh narave v Lovski družini Mozirje, v širši društveni organizaciji invalidov, v koronarnem društvu in ne nazadnje daljše obdobje med prostovoljnimi gasilci v domačem kraju. Že vse to pove, kako spoštovan in priljubljen občan je bil Ivan, a tudi, da je do zadnjega izpolnjeval preobilo nalog vestnega, zaupanja vrednega svetovalca, izvajalca nadzorstvenih funkcij, finančnega zaupnika ter po svoje številnih različnih strokovnih opravil v naštetih ljudskih ter prostovoljnih društvih. Življenjska in delovna pot Ivana Čoparja se je začela v kmetijski zadrugi ZKZ Mozirje od trgovca do poslovodje. Tako povezan z naravo, kmetovanjem, svojim vrtom in sadovnjakom se je po bolezni, ki mu sredi največje ustvarjalnosti ni prizanesla, že okrog leta 2000 začel ukvarjati s čebelami in medom. Prav tu je dosegel največje uspehe, saj je postal predsednik ČD Janeza Goličnika Mozirje, kmalu za tem, po intenzivnem izobraževanju, ko je prejel certifikat odličnosti za uvajanje in izvajanje api-turizma v zdravstvene namene. Na njegovo pobudo so vpeljali čebelarsko in okoljevarstveno turistično pot Od Mozirja prek Šmihela do Radegunde, ki bi zdaj lahko postala kar Čoparjeva api pot prijateljstva. Pomembno, kar šest let je vodil tudi Čebelarsko zvezo (Savinjsko-Šaleško razvojno jedro) Saša, kot tako pomemben steber čebelarstva v tem predelu Slovenije pa tudi član upravnega odbora Čebelarske zveze Slovenije. Za svoje delo in poslanstvo, tudi kot api-terapevt, je prejel številna priznanja, med njimi tudi najvišje s področja čebelarstva, odličje Antona Janše 1. stopnje. S področjem narave in kmetijstva je bil Ivan Čopar domala v vseh funkcijah tesno povezan vse do konca njegovega plemenitega in prekratko odmerjenega življenja.Jože Miklavc

Thu, 18. May 2023 at 10:48

392 ogledov

Ljubno ob Savinji
Sredi aprila je na Ljubnem ob Savinji potekal tradicionalni, 11. kviz Kaj vem o gozdu in lesu, ki je potekal v organizaciji Zavoda za gozdove, OE Nazarje, in Muzeja Vrbovec iz Nazarij. Tokratnega zanimivega preizkusa znanja, ki je hkrati zelo praktična učilnica naravoslovnih in okoljevarstvenih tem, se je udeležilo pet tričlanskih ekip iz zgornjesavinjskih osnovnih šol: OŠ Blaža Arniča Luče, Mozirje, OŠ Ljubno ob Savinji, Frana Kocbeka Gornji Grad ter OŠ Nazarje. Ekipe »trojke« učencev višjih letnikov omenjenih šol so se tokrat pomerile v znanju in praksah na letošnjo posebno tematiko gozd in čebele. Zabavno, predvsem pa poučno tekmovanje, ki ga pripravijo strokovnjaki območne enote zavoda za gozdove ter znanega muzeja Vrbovec v sodelovanju z mentoricami in mentorji OŠ, je običajno zelo zanimivo tudi za odrasle s teh področij. Ti se lahko poleg učencev tudi sami vključijo v tekmovanje in tako še popestrijo tekmovalno vzdušje.Velika gozdarsko-čebelarska »dopolnilna šola« je tokrat potekala v kulturnem domu Kongresni center KLS Ljubno ob Savinji. Gostiteljica učencev in tekmovalnega kviza pa je bila OŠ Ljubno ob Savinji. Vsebino so načrtovalci in avtor scenarija črpali iz knjižice Gozd in čebele, ki jo je izdala Čebelarska zveza Slovenije leta 2013. Prisotne sta nagovorila ravnatelj domače šole prof. Samo Kramer ter ljubenski župan Franjo Naraločnik s spodbudami učencem in v zahvalo izvajalcem prireditve. Scenarist in voditelj kviza pa je bil Marijan Denša iz ZGS OE Nazarje. Po že utečenem načinu točkovanja je za največ točnih odgovorov ocenjevalna komisija razglasila najboljše. Tokrat je bila zmagovita ekipa OŠ Nazarje pred OŠ Blaža Arniča iz Luč ob Savinji, za tretje mesto pa se je izšlo učencem OŠ Frana Kocbeka iz Gornjega Grada. Prireditelji in pokrovitelji so vsem tekmovalcem čestitali za izkazano znanje, šola gostiteljica pa si je prislužila zahvale in priznanje za gostoljubje in organizacijsko ter tehnično pomoč pri izvedbi kviza. Sklenili pa so tudi, da bo podobno, 12. tekmovanje prihodnje leto v Lučah.Jože Miklavc

Thu, 18. May 2023 at 10:45

346 ogledov

Kozjanski park
Eden izmed najbolj pisanih ptičev pri nas, čebélar (Merops apiaster), se je začel vračati s prezimovanja. V peskokopu Župjek na Bizeljskem ga spremljamo že od leta 1985, kjer se nahaja najstarejša kontinuirana gnezdilna kolonija. Na tej lokaciji so zaradi privlačnosti ptice in možnosti nemotečega opazovanja postavljene informativne table, opazovalnica in manjša fotoopazovalnica. V prvih tednih po vrnitvi si čebelarji za gnezdenje začnejo kopati rove ali pa uporabijo že prej zgrajene. Na koncu meseca maja so ti že po večini urejeni. Nato začnejo z valjenjem, ki se zaključi v drugi polovici julija. Temu sledi obdobje hranjenja mladičev, ko jim oba starša prinašata hrano. To obdobje je tudi najboljše za opazovanje čebelarja, še posebej ob vročih in soparnih dnevih. Na začetku avgusta čebelarji že zapustijo peskokop.Karmen Jazbinšek, Kozjanski park
Teme
varno delo v gozdu varnost Gozd motorna žaga traktor gozdarski traktor spravilo lesa sečnja

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Varno delo v gozdu