Velenje

19 januarja, 2023
0
0

Po dolgoletni tradiciji, ki se med velenjskimi člani Društva podvodnih dejavnosti Jezero Velenje nadaljuje proti 30. letu, so na obalo Velenjskega jezera povabili kolege in prijatelje iz vse Slovenije in celo iz tujine. Srečanje ima simbolični pomen po že znani zgodbi izpred 28 let, ko so si bolj za šalo prijatelji, ki so ponočevali skupaj na silvestrsko noč, zjutraj zaželeli, da bi se prebudili kar v domačem jezeru. Ko se je to zgodilo in so ljudje dogajanje spremljali ter o vsem govorili še lep čas, so zgodbo ponovili in ponavljali. Tako je nastala tradicija, ki se je širila z vsakoletnimi vabili in udeležbo iz vse Slovenije. Ne nazadnje pa je dogodek dobrodošel tudi kot srečanje članov domačega kluba, ki se tako dovolj »zbudijo« za obetaven začetek potapljaške sezone. Na ravni Slovenije pa si ob srečanju zaželijo sodelovanja in srečnih potapljan. 1. januarja se je okrog 20 potapljačev, eden za drugim potopilo v hladno vodo, ki je bila tokrat dokaj topla z okrog osem stopnjami. Po načrtu, ki ga vsakič pripravi izkušeni in prvi med potapljači, so ob vrvnem plavajočem obroču prejeli navodila ter vse potrebne informacije za praznični potop. S seboj so vzeli tudi tri steklenice penine za zdravico na 10 metrih globine, nato pa so med balončki zraka neslišno, eden ob drugem potonili v čisto modrino.

Še pred tem je predsednik društva Staš Strozak povedal: »Današnje srečanje reševalcev -potapljačev poteka v toplem vremenu (pri 13 stopinjah zraka), ob toplejši jezerski vodi, kot so običajne zime, ter primerni svetlobi, kar pomeni tudi boljšo vidljivost pod vodo. Tu smo se zbrali prijatelji in kolegi iz več slovenskih klubov, npr. iz Ljubljane, Maribora, Koroške ter nekaterih jezerskih krajev in obale. Povedal bi, da je zdravico s penino brez primesi jezerske vode mogoče zaužiti z nekoliko spretnosti, saj vino sili iz flaške z večjim pritiskom, kot je tlak vode vanjo. Ker pa je naše jezero zelo čisto, pa ni nič škode, če nazdravimo kot pač komu uspe, važno je, da gre za dobre želje in srečno potapljanje vse leto.« Najstarejši veteran velenjskih potopov, ki se potaplja že okrog 30 let, je bil Velenjčan Jernej Herman in se je ob vrnitvi iz hladnega objema slekel in ogrel na toplem zraku s 13 stopinjami. Menda je bilo blagodejno. Prijatelji potapljači so si tako še ob družabnem srečanju po uspešnem dvigu iz jezerskih globin želeli varno potapljanje, ki ga izvajajo kot šport, delo za gospodarske in gradbene potrebe, čiščenje v okviru varovanja okolja ter kot reševanje.

Jože Miklavc